Crosscountry (pri nas ga poznamo pod kratico SXC) je dosegljiv motošport, a vseeno ga ne podcenjujte. Z nasveti želimo pomagati tekmovalcem začetnikom in vsem, ki o udeležbi na dirki šele razmišljate.
besedilo: Matevž Hribar, foto: David Dolenc, Peter Kavčič, Matevž Hribar, proizvajalci
Lanska premierna sezona slovenskega pokalnega prvenstva v crosscountryju (SXC) je mimo. Po številu udeležencev (skupno preko 400!) je jasno, da je projekt širši javnosti dosegljivega preizkušanja zmogljivosti telesa in tehnike uspešen. A vseeno bo dobro in prav, da vsem začetnikom v tem športu pomagamo z nekaj osnovnimi nasveti.
Pripravite se
Dve uri vožnje po terenu nista primerljivi z motorističnim izletom od Ljubljane do Portoroža. Vožnja z motociklom po terenu zahteva moč in vzdržljivost, zato pred dirko poskrbite za dobro pripravljenost. Tek, kolesarjenje in dvigovanje uteži, lahko tudi vaje v domači dnevni sobi (pilates sploh ni napačen!) bodo pripomogli, da mišice ne bodo otrdele že na polovici dirke. Trenirajte zapestja, roke, center moči (trebušne mišice) in noge. Z dobro telesno pripravo je tveganje poškodb manjše, ob morebitni nesreči pa okrevanje hitrejše.
Oprema in motocikel
Čez ščitnike navlecite opremo za motokros (priporočamo ozke hlače, ki pridejo v in ne čez škorenj, in zračno majico svetlejših barv). Enduro jakne so kljub zračnikom prevroče. Zelo priporočljivo je, da med dirko iz meha v majhnem nahrbtniku spijete vsaj liter in pol tekočine, po možnosti izotoničnega napitka, ki bo nadomestil izgubljene soli in minerale. V nahrbtniku naj bo še osnovno orodje, nekaj vezic. Morda boste po večkratnem neuspelem poskusu prečkanja ovire prisiljeni ustaviti in si odpočiti, takrat bosta tablica čokolade ali energijski gel prišla prav.
V skladu s pravilnikom lahko vozite z motokros ali hard enduro gumami. Pred dirko preverite nivo hladilne tekočine, motornega olja, pritrjenost vijakov, delovanje zavor. Trakova (dober bo tisti za roleto) pod prednjo lučjo (okrog vilic) in za sedežem bosta v pomoč, ko bo motocikel treba prestaviti ročno. Ščitniki ročic, motorja in hladilnikov so priporočljivi, čeprav zadnji pri nekaterih motociklih zmanjšajo kot zasuka krmila. Za hobi dirkača je polna posoda goriva dovolj za dve uri dirkanja (a ne držite nas za besedo, morda vaš stroj požre več!).
Vzemite si čas
Na dirko pridite pravočasno, saj vas bosta na kraju samem morda presenetila spuščena zračnica (pri vulkanizerju zahtevajte ta debele!) in vrsta na prijavah. V ihti gre rado kaj narobe. Preberite pravilnik. Če greste na dirko prvič in nimate dirkaške licence, ne pozabite zdravniškega potrdila. Pred startom dobro ogrejte motor (sicer v naglici na startu morda ne bo vžgal takoj) in sebe (saj še niste pozabili vaj iz ur športne vzgoje?). Dirka traja dve uri (!), zato vozite v sebi primernem tempu in ga stopnjujte v drugi polovici dirke. Če se pred vami znajde počasnejši voznik, je dovoljeno in zaželeno, da ga pred prehitevanjem na to opozorite (glasen HEJ! bo dovolj). Oviranja hitrejših tekmovalcev se na takih dirkah udeleženci praviloma ne poslužujejo.
Uživajte
Zato ste vendar prišli!
Nasveti iz prve roke - Silvin Vesenjak, promotor prvenstva
Tako pri motokrosu kot enduru (crosscountry pa je zmes prvega in drugega) je pomembno, da uporabljamo moč nog. V nasprotnem primeru trpijo roke, čemur sledita prevelika utrujenost in nezmožnost nadaljnje vožnje oziroma večja verjetnost padca in poškodbe.
Pogoste napake, ki jih delajo vozniki na pokalnem prvenstvu cross countryja:
• prijava v napačen razred tekmovanja (namerna ali nenamerna),
• prehiter tempo v prvem delu dirke (pravilno je ravno obratno – stopnjevati je treba proti koncu),
• premalo pitja med vožnjo (camelback!),
• pomanjkanje osnov tehnike vožnje ali vožnje čez ovire,
• premalo vožnje na nogah, zato poidejo moči v rokah in nato še v celotnem telesu,
• vožnja brez pritrjenega transponderja,
• nepoznavanje pravilnika.
Za slikovitejšo predstavo, kako z voznikove perspektive zgleda cross country dirka, pa si oglejte posnetke iz sezone 2011 (Orehova vas, Škedenj in Paha):
Novo na Metroplay: "Za vsako uro, ki jo vložimo v vadbo, dobimo nazaj 3 ure življenja" | Leon Bedrač, 2. del