V Avto-moto zvezi Slovenije so izvedli študijo o pripravljenosti motoristov na novo sezono in o težavah, s katerimi se motoristi srečujejo na cestah. Sodelovalo je 1113 motoristov vseh starosti in voznikov različnih vrst motorjev, od potovalnih, naked in enduro, do športnih motorjev in chopperjev.Študija ugotavlja, da motoristi premalo poskrbijo za svojo varnost in vidnost na cesti.
Motorja ne uporabljajo kot prevozno sredstvo, ampak predvsem za preživljanje prostega časa. Vsakemu tretjemu motoristu hitrost in način vožnje v skupini pogosto ne ustrezata. Problem mnogih motorističnih parov je dremanje sovoznika. Večino motoristov pa je med vožnjo že zadel ptič ali večji insekt. V nadaljevanju so ključne ugotovitve študije, ob njih pa komentar Braneta Legana, inštruktorja AMZS Centra varne vožnje.
Motoristična sezona
Večina motoristov (70%) uporablja motor samo v toplih mesecih, manj kot tretjina (30 %) pa celo leto. Večina motoristov (68%) motorja ne uporablja za vsakodnevne opravke. Prav tako se večina (57-92%) motoristov izogiba nočne vožnje, 57% pa motor uporablja tudi za večdnevna potovanja. Rezultati kažejo, da je motor prvenstveno namenjen preživljanju prostega časa.
Brane Legan: »Še vedno se motocikel pretežno uporablja v moto sezoni za preživljanje popoldanskega prostega časa, za krajšanje vikenda, dvo- do tridnevna potovanja, nekateri pa se odločijo tudi za daljše dopustniško potovanje. Približno polovica motoristov vožnjo kar dobro obvlada in jim različne situacije ne predstavljajo večjega izziva, druga polovica pa jemlje motocikel le kot način za pobeg iz vsakdana.«
Nezgode
Mnogi motoristi so doživeli različne motoristične nezgode. Približno polovica (44%) jih je že zdrsnila ali padla po svoji krivdi, četrtini (22%) je že spustila ali počila pnevmatika, prav toliko (24%) jih je bilo z motorjem udeleženih v prometni nesreči.Desetini motoristov je z motorja med vožnjo odpadel kakšen kos prtljage, veliko večino (85 %) pa je med vožnjo v glavo že zadel kakšen predmet, npr. ptič ali večji insekti. Tretjini (31%) se je že zgodilo, da je sopotnik med vožnjo zaspal, vsakemu osmemu motoristu, ki vozi sopotnika, pa se to zgodi včasih ali celo pogosto.
Brane Legan: »Rezultati kažejo, da je vožnja motocikla zahtevna in vedno predstavlja tveganje za nastanek različnih nevarnosti. Vzrok je verjetno v tem, da je odgovornost premalo osebno upoštevana (lastna krivda, odpadel kos prtljage). Morali bi preveriti pogoje za vožnjo, zavarovati vse kose prtljage in pravočasno oceniti vozne pogoje ter preprečiti možnosti padca ali zdrsa. Različni predmeti, kot so ptiči ali insekti, so vsakdanjost pri vožnji, pa tudi tu se nevarnost povečuje s hitrostjo. Podatek o zaspanosti pa opozarja na celoten sklop vožnje, kjer monotonost voženj lahko povzroči upad pozornosti.«
Vožnja v skupini. Vožnje v skupini so med motoristi priljubljene: 68 % motoristov se vsaj občasno vozi v skupini. Motoristi imajo različne motorje, znanje in kondicijo, zato je vožnja v skupini lahko za nekoga prepočasna, za drugega pa prehitra. Zdi se, da je hitrost in strnjenost skupine za mnoge motoriste v resnici težavna: kar tretjina motoristov poroča, da je tempo vožnje občasno ali pogosto prepočasen (39%), prehiter (33%) ali pa je skupina po njihovem občutku preveč strnjena (36%). To je lahko problem, še posebej, ker je komunikacija v skupini med vožnjo omejena. Večina motoristov (84%) poroča, da se z motorističnimi prijatelji v prostem času tudi sicer družijo.
Brane Legan:»Skupinske vožnje se dogajajo z različnimi cilji -klubske vožnje, potovanja ali drugi nameni motorističnega druženja. Veljajo pravila, mnogim poznana in tudi kar upoštevana. Med vožnjo se pojavljajo različni problemi, ki jih motoristi sproti rešujejo, eni manj, drugi bolj uspešno. Največji problem predstavlja tempo vožnje, ki se stalno spreminja in ga mnogi težko usklajujejo in mu sledijo. Pomembno pravilo, prvi najizkušenejši motorist, igra tu veliko in pomembno vlogo, ravno tako zadnji in mogoče še kdo v sredini. Vsi lahko nadzorujejo tempo in varnost vožnje skupine, ki se ves čas izvaja v cik-cak postavitvi in tako lažje prilagaja vsem posebnostim na cesti in ob cesti. Vsekakor velja splošno pravilo pri tem, da vsak nadzoruje in prilagaja tempo svojim sposobnostim, posebnostim motocikla in situacijam pred njim.«
Vidnost na cesti. Motoristi so na cesti slabo vidni in zaradi tega še bolj kot drugi udeleženci v prometu izpostavljeni nesrečam. Kljub temu polovica (48%) motoristov poroča, da vsaj občasno vozijo brez dodatne motoristične opreme, kot so jakna, škornji, rokavice, želva. Večina (66%) motoristov ne uporablja varnostnih dodatkov, ki bi jih na cesti naredili bolj vidne, kot je npr. svetleči brezrokavnik, slaba četrtina (22%) pa jih poroča, da so že vozili motor pod vplivom alkohola. Dodaten problem predstavljajo včasih napeti odnosi med vozniki osebnih avtomobilov in motoristi, saj kar 83% motoristov meni, da so vozniki avtomobilov do motoristov neuvidevni.
Brane Legan: »Še vedno se premalo motoristov zaveda pomanjkljive vidnosti ali pa se z uporabo različnih dodatkov za njeno izboljšanje na dodatke preveč zanaša. Odločitev o tem, da voznik ne bo uporabil katerega kosa zaščitne opreme, je odvisna od vrste in namena vožnje, voznik pa mora pravilno presoditi in potem odločiti kaj potrebuje za varno vožnjo. Zaskrbljujoč je podatek o vožnji in alkoholu, saj skoraj četrtina anketirancev pri tem ne vidi posebne nevarnosti.«
Varnost. Rezultati študije so pokazali, da ima zgolj manjšina motorjev elektronsko varnostno opremo, 40% ima ABS, kateregakoli od dodatnih varnostnih sistemov, kot so sistem za nadzor stabilnosti ali zdrsa zadnjega kolesa, pa približno vsak peti motor (21%). Večina motoristov (72%) med vožnjo ne uporablja navigacije. Velika večina motoristov (93%) redno preverja tlak v pnevmatikah. Študija je pokazala, da k varnosti motorista na cesti pripomorejo tudi tečaji varne vožnje, saj kar 95% motoristov, ki so že bili kdaj na tečaju varne vožnje za motor, ugotavlja, da jim je znanje s tečaja na cesti prišlo že zelo prav.
Brane Legan: »Spodbudno je razmišljanje o varnosti. Povečana uporaba elektronske opreme je verjetno posledica tega, da kar precej motociklov ni več mogoče kupiti brez ABS, da je nadzor zdrsa mogoče že kar »moderen« za kupca, navigacija je precej vezana na potovanja in je primerljiva z navadami motoristov. Podatek o preverjanju tlaka in pohvala izkušnje s tečajev varne vožnje pokažeta, da je pridobljeno znanje obrodilo sadove ter pričakovanja in je hkrati spodbuda za naše delo.«
V nedeljo, 10. aprila 2016 od 10. do 16. ure AMZS Center varne vožnje na Vranskem vabi motoriste na brezplačen dogodek Motoristi, zapeljite v novo sezono pripravljeni, kjer bodo potekala predavanja na temo prometne varnosti, predstavitev in prodaja motoristične opreme, obiskovalci pa se bodo lahko zapeljali tudi po poligonu varne vožnje.
PEK