. . je bila misel enega od prisotnih na sobotni okrogli mizi v Inštitutu RS za rehabilitacijo v Ljubljani, katero je v sodelovanju s Policijo organiziral IPA Motoklub. Kaj pravijo številke in kaj so na to porekli prisotni.
V lanskem letu je na cesti skupaj s sopotniki in mopedisti umrlo 61 motoristov. 257 jih je bilo hudo, 920 pa lažje telesno poškodovanih. Če primerjamo s predlanskim letom, je bila smrtnost večja za 38.5%, število hudo poškodovanih je bilo manjše 12.9%, število tistih, ki so se poškodovali le lažje, pa se je dvignilo za 6.6%.
Sodni izvedenec prometne stroke Miran Mozetič pravi, da so naše ceste večinoma slabše kot v tujini. Zato pozdravlja prizadevanja društva MAKSI za postavitev dvojih ograj na kritičnih predelih, čeprav je psihološki učinek lahko nasproten od želenega – dvojne ograje dajo motoristu lažen občutek dirkališča. Ker so motoristi premalo opaženi, priporoča svetleče jopiče.
Motorist reševalec Danijel Andolšek je najprej poudaril, da reševalci motoristi ne rešujejo le motoristov, kot nekateri zmotno mislijo. Ker veliko časa preživi na cesti, se zaveda ranljivosti motoristov in zato poudarja pomembnost neprestanega učenja vožnje na raznih delavnicah in šolah varne vožnje ter priporoča oblačila kričečih barv. Najbolj nesmiselne se mu zdijo smrtne nezgode v mestih, kjer je omejitev hitrosti 50 km/h. Vozite počasneje!
Predstavnik inštituta za rehabilitacijo dr. Klemen Grabljevec nam je zaupal, da se kar 2/3 vseh možganskih poškodb zgodi v prometnih nezgodah. Veliko izboljšanje je opazno po letu 2001, ko so začeli policisti poostrili nadzor nad uporabo varnostnih čelad tudi pri voznikih koles z motorji. Poziva motoriste, da se čimbolj držijo hitrostnih omejitev.
Vodja sektorja prometne policije UUP GPU Robert Šušanj opozarja, da je bil motorist lani kar devetdesetkrat bolj ogrožen kot avtomobilist, leto prej pa oseminpetdesetkrat. Verjame v »vizijo nič«, katero se bomo trudili doseči do leta 2011. Izobraževati je treba najmlajše in predvsem dajati dobre zglede v vrtcih in šolah.
Inštruktor v avtošoli in predstavnik društva MAKSI Blaž Žganjar je izpostavil problem izobraževanja v avtošolah, saj inštruktorji včasih ne posvečajo dovolj pozornosti učencem in jih preveč pripravljajo na izpit, ne pa na resnične nevarnosti v prometu. Tri leta že prirejajo brezplačne delavnice za motoriste, ki bi radi izboljšali ali obnovili obladovanje motocikla.
Psiholog dr. Peter Umek sicer ni motorist, a se vseeno zaveda problematike na cesti, saj ima hišo v bližini planinskih rid, ki so priljubljeno cestno dirkališče in zbirališče motoristov. Motociklizem sicer ponuja moč, hitrost, gibljivost in avanturizem, ampak lahko voznika zasvoji tako kot droga. Pravi, da je veliko motoristov preveč optimističnih, ker mislijo, da se njim nesreča ne more zgoditi. Nesreče povezuje tudi z agresivnostjo in samodestruktivnostjo voznikov.
Inštruktor varne vožnje Brane Legan opozarja na upoštevanje prometnih predpisov, predvsem primerne hitrosti v naseljih. Ker je bil včasih zelo hiter voznik, se je težko navadil voziti 50 km/h tam, kjer je to predpisano, a pravi, da je tako rešil že nešteto nevarnih situacij. Poudarja varnost avtocest, saj se je tam lani ubil le en motorist. Najbolj pomembna veščina motorista je predvidevanje.
Najboljši slovenski reli voznik Miran Stanovnik se je začel ukvarjati z motociklizmom zelo mlad in bil včasih hiter cestni dirkač, ki danes vesel, da je preživel »cestno vojno« in uporablja motocikel le še kot športni rekvizit. Po njegovem mnenju je pomembna fizična pripravljenost, saj le tako lahko posvetimo pozornost cesti.
Okrogla miza je imela slogan STORIMO NEKAJ ZASE in pod črto lahko sporočimo bralcem sledeče:
- Poskrbimo za dobro psihofizično pripravljenost
- Poskrbimo za ustrezno zaščitno opremo in jo uporabljajmo pravilno
- Poskrbimo za našo dobro vidnost
- Poskrbimo za dodatno strokovno osvajanje veščin obvladovanja motornega kolesa in varne vožnje
- Poskrbimo za brezhibno stanje motornega kolesa
- Spoštujmo omejitve hitrosti, še posebno v naseljih in nevarnih odsekih
- Upoštevajmo druge udeležence na cesti
- Čimbolj pravilno ocenjujmo situacije na cesti in na tej osnovi stalno prilagajajmo hitrost vožnje
- Spoznajmo in upoštevajmo razloge za obstoj pravil in predpisov
- Predvidevajmo tudi najmanjšo možnost za nastanek tveganja in nevarnosti
- Opozarjajmo druge na nevarno obnašanje in tudi upoštevajmo opozorila
- Vozimo varno
Sprememb čez noč ne pričakujemo, so pa debate v tej smeri dobrodošle. Največ za varnost lahko res storimo prav mi sami (da, tudi TI bralec! ), tako da upoštevamo zgornje nasvete in opozarjamo tudi naše kolege motoriste. Beseda prijatelja zaleže veliko več od policijskega radarja ali črne kronike, ki nas sploh ne pretresa več. Dokler se ne zgodi nekomu, ki nam je znan…
Matevž Hribar