Dakar 2016: Simon Marčič v najtežji tekmovalni kategoriji

Prejemnik priznanja strokovnega sveta AMZS za najboljšega voznika endura in cross countryja Simon Marčič je že v Buenos Airesu, kjer bo danes urejal administrativne zadeve, jutri pa odpeljal motor na tehnični pregled. Usoda mu je dodelila številko 149 in prepričani smo, da mu bo v najtežji možni kategoriji Malle Moto ali maraton ali čisto po domače "sam za vse" prinesla srečo.

31. 12. 2015

2. januarja se s prologom, ki bo določil startna mesta, za neustrašnega Mariborčana začenja njegov 2. reli Dakar. Prvič se ga je udeležil pred dvemi leti, a ga je s padcem in poškodbo zaključil že v tretji etapi. Lansko leto mu ni uspelo nabrati sponzorskih sredstev, k sreči pa se mu je nekaj mesecev kasneje izšlo za mnogo cenejši, a v marsikaterem pogledu nič lažji puščavski reli Abu Dhabi Desert Challenge, ki prav tako šteje za svetovno prvenstvo v cross countryju in kjer je kot rookie na sipinah dosegel fenomenalen rezultat ter močno opozoril nase. Z neverjetno trmo mu je kljub nekaj začetniškim napakam uspelo v cilj pripeljati kot 14., prav na rep elitne vrste tovarniških voznikov. Rezultata je bil še toliko bolj vesel, ker je vedel, da bodo s tako predstavo lahko sanje o vnovičnem nastopu na Dakarju postale bolj otipljive. Imel je čisto prav!

Letos je tako v Južno Ameriko bogatejši za nekaj izkušenj, predvsem pa bolje pripravljen. O svoji prvi dakarski izkušnji je povedal: "Ja, januarja 2014 sem moral odnehati že na tretji etapi, kar je za tistega, ki vse leto sanja eno samo stvar, res izjemno težko. Dva motorista sta dolgo vozila tik pred mano, pot je bila speljana po dolini, skozi katero je tekel potok, zato ni bilo veliko prahu. A ko je cesta zavila na greben, se je začela puščava in pred mano se je naredila prašna zavesa. Vsaj pol ure sem se držal teh dveh tekmovalcev in žrl prah, dokler se mi niso na rit spet nalepili vsi, ki sem jih prej že prehitel. Hotel sem ohraniti prednost in se odločil, da bom sekal dolg ovinek pred sabo, da se rešim prahu in zasledovalcev. V tistem sem spregledal tri klicaje v potni knjigi, dal gas, poletel v prepad in si zlomil dlančnico. Peljal bi se še naprej, če me ne bi neki Nizozemci, s katerimi smo danes veliki prijatelji, ustavili in me naložili v tovornjak. Na 3500 metrih nadmorske višine sem vozil z enim prstoim in videti je bilo, kot da sem prvič na motorju. A kakor koli se je že končalo, sem te izkušnje vesel, zelo dragocena je. Ni mi žal, da sem v to vložil vse, kar sem imel. Dakar je najbrž res ena zadnjih, čisto pravih avantur, kot ostanek nekega drugega sveta. Na Dakar si bom želel, dokler bom živ in prepričan sem, da je vse to zame šele začetek."

In kako bo letos? 556 tekmovalcev in 354 dirkalnikov se bo dva tedna borilo za obstanek z neprijaznimi, a čudovito lepimi tereni Argentine in Bolivije. V duhu vztrajnostnega relija lahko udeleženci pričakujejo, da bodo njihove vztrajnostne in navigacijske sposobnosti dane na težke teste, sama težavnost te, že 38. izdaje relija, pa se bo, kot je povedal njegov novi športni direktor Marc Coma, ves čas postopoma stopnjevala. Simon Marčič ve, da bo zato največji izziv razporediti moči in prilagoditi hitrost. Njegov prvi cilj je, da letos reli tudi zaključi, zato se taktiziranju ne bo mogel izogniti. Tisto, kar ga najbolj skrbi, je velika nadmorska višina v Boliviji, saj ne ve, kaj bo nanjo reklo telo, veseli pa se dolgih tras v enduro stilu, kjer bo treba stopiti na gas. Zaradi pomanjkanja sredstev, malo pa tudi zaradi izziva, se je odločil, da Dakar prevozi brez asistence mehanika in fizioterapevta. V primeru višje sile bi ga podprla nizozemska ekipa Bas, sicer pa bi bil za vsakršno pomoč na poti takoj diskvalificiran.

Letos bo v motoristični kategoriji še posebej zanimivo. Po dolgoletni vladavini Marca Coma in Cyrila Despresa je Dakar pripravljen na novega kralja. Za tablico s številko 1 se bodo najverjetneje potegovali Paolo Goncalves, Toby Price, Helder Rodrigues, Ruben Faria, Matthias Walkner, David Casteu, Olivier Pain. Jordi Viladoms, Joan Barreda in Pablo Quintanilla, po najvišji mestih pa zna poseči tudi neverjetna Laia Sanz. In če se je v bitko za avtomobilistično lovoriko letos vključil legendarni Sebastian Loeb, je tudi motoristična vrsta bogatejša za dva izkušena enduraša: na KTM-u se bo na progo podal Antoine Meo, na Husqvarni pa Pierre Alexandre Renet.

Edino, kar zares manjka letošnjemu Dakarju, je Miran Stanovnik, bomo pa držali pesti za Simona Marčiča in srbskega tekmovalca Gaborja Saghmeistra, ki je na Dakarju že precej domač. Glede na letošnje razultate je jasno, da je Marčič v vrhunski dirkaški formi, zato že napeto pričakujemo pričetek dirke.

Dakar 2016 po etapah

02/01: Start s podiuma v Buenos Airesu / Prolog 357 km 11 km

03/01: Buenos Aires - Villa Carlos Paz 632 km 227 km

04/01: Villa Carlos Paz - Termas de Río Hondo 786 km 450 km

05/01: Termas de Río Hondo - Jujuy 663 km 314 km

06/01: Jujuy - Jujuy 629 km 429 km

07/01: Jujuy - Uyuni 642 km 327 km

08/01: Uyuni - Uyuni 723 542 km

09/01: Uyuni - Salta 793 km 353 km

10/01: Dan počitka v Salti

11/01: Salta - Belén 766 km 393 km

12/01: Belén - Belén 436 km 285 km

13/01: Belén - La Rioja 563 km 278 km

14/01: La Rioja - San Juan 712 km 431 km

15/01: San Juan - Villa Carlos Paz 931 km 481 km

16/01: Villa Carlos Paz - Rosario 699 km 180 km

Tekst: Tina Torelli

Fotografije: Simon Marčič, Giusy Concina

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri