Miran Stanovnik: Dakar 2013 je pod vprašajem (iz revije Lea)

19. 10. 2012
Deli

Eden največjih slovenskih ekstremnih športnikov je zagotovo puščavski lisjak Miran Stanovnik. Čeprav ovire na dirkah premaguje kot za šalo, smo si ga v zadnjem času zapomnili predvsem po poškodbah – na zadnji dirki v Abu Dabiju je skoraj izkrvavel, na letošnjem Dakarju so ga z dirke zaradi hude poškodbe odpeljali s helikopterjem, pred dvema letoma je z odprtim zlomom prsta prevozil še nekaj sto kilometrov ... A Miran kljub temu ne odneha!

Miran, z zadnje dirke, ki ste se je udeležili, ste se spet vrnili predčasno, saj ste se hudo poškodovali. Kaj se je zgodilo?

Miran: Ja, tam sem se kar dobro 'sestrelil'. Preden se je krvna slika po poškodbi uredila, je trajalo kar nekaj časa, ker so se zdravniki odločili, da naj telo naredi svoje, in mi niso dali transfuzije.

Koliko časa ste okrevali v Abu Dabiju?

Miran: Poškodbo smo sanirali v Sloveniji. V Abu Dabiju sem opravil samo prve preglede in dobil kar nekaj infuzije, približno štiri litre, da so me pripravili na transport v domovino.

Slišali smo, da ste skoraj izkrvaveli, da ste za las ušli smrti ... Kaj točno je bilo z vašim stegnom?

Miran: Dejstvo je, da je bila ta zadeva zelo zoprna, saj bi pri tistih visokih temperaturah lahko dehidriral in posledično bi se pojavili strdki. Hitro bi se lahko zgodilo, da bi strdek prišel v pljuča, možgane ali srce, potem bi bila situacija pa res zoprna. Pritisk mi je precej padel, imel sem ga samo 50/75, ker sem močno krvavel.

Kljub temu pa ste med dirko ocenili, da je bil to 'samo' udarec v stegno s krmilom in vseeno nadaljevali ...

Miran: Osredotočil sem se, da poskušam priti do mesta, kjer točijo gorivo, kjer me je čakala moja ekipa, na tej postaji pa je tudi točka za medicinsko pomoč. Res sem vse svoje moči usmeril v to, da se prebijem do tja, in to mi je tudi uspelo.

Koliko kilometrov ste torej prevozili s poškodbo?

Miran: Približno 200 kilometrov.

Se vam ne zdi neodgovorno do vašega zdravja in življenja, da ste nadaljevali vožnjo?

Miran: Ocenil sem, da je to verjetno najhitrejša in najzanesljivejša pot do prve pomoči. Če bi vklopil klic v sili, bi se v tisti dirki lahko zgodilo, da bi čakal uro in pol na helikopter. Mislim, da sem dovolj trezno razmišljal in pravilno odreagiral, čeprav se mi je tudi ta dvom, ki ste ga vi izrazili, priplazil v misli.

Kako bi opisali to bolečino?

Miran: To je bolečina, ki se pojavi tik preden omedliš, in je izredno zoprna. Topa, ki zmanjšuje funkcije, ki te ohranjajo pri zavesti. Občutek, da so te funkcije ohromljene oziroma da nimaš energije, je zelo zaskrbljujoč. Občutek te nemoči je hujša bolečina kot fizična bolečina.

No, od takrat je že nekaj mesecev, menda pa ste še vedno na bolniški. To drži?

Miran: Ne, to pa ne bo držalo. V službo sem se vrnil takoj, ko so mi zdravniki na pol obljubili, da lahko opravljam svoje delo.

Je zdaj vse v redu z vašim zdravjem?

Miran: Z mojim zdravjem je 'ultra' vse v redu. Zaradi intenzivnosti treninga pred Dakarjem se zdaj pojavi kakšna poškodba, ki zahteva dan okrevanja, drugače pa sem v redu, normalno treniram in seveda hodim tudi v službo.

Ste pomoč pri okrevanju poiskali tudi v toplicah?

Miran: Ne, nisem, ker imam studio Althea, ki mi v takih težkih in precej zahtevnih trenutkih strokovno zelo dobro pomaga. Glede na izkušnje pri takšnih poškodbah vedno poiščem pomoč pri njih.

Sicer pa imate na teh zahtevnih dirkah po puščavah velikokrat smolo. Iz Južne Amerike ste se vrnili celo z odprtim zlomom prsta ...

Miran: Te dirke so aktivne, hkrati pa tudi nevarne. Če izračunam, da je za mano približno 360 tisoč tekmovalnih kilometrov, mislim, da število in resnost poškodb nista dramatična. To je pod povprečjem vsakega dobrega tekmovalca.

Kaj vas po vseh teh srečah v nesreči sploh še sili, da se udeležujete dirk, kjer je teren zelo zahteven in kjer je lahko usodna že najmanjša napaka?

Miran: S sadizmom nimam najmanjše skupne točke, ampak me vlečeta motivacija za dobrim tekmovalnim uspehom in uživanje v dobri vožnji.

Se boste udeležili tudi dirke Dakar v začetku leta 2013?

Miran: To je pa v zadnjih 17 letih najtežje vprašanje zame in zelo težko rečem. Nekoč bi rekel: "Če bo zdravje." Letos dodajam: "In če bodo sponzorji dovolj mili, da bodo naklonili dovolj sredstev, da bodo zadevo pokrili." Do tega trenutka nisem dobil niti enega centa za to.

A si pred takimi dirkami nikoli ne rečete: "Okej, star sem 48 let in doma imam majhnega otroka. Ne splača se življenja obešati na nitko."

Miran: Se vi nikoli ne vprašate, ko greste v službo in peljete vzporedno s 40 tonskim tovornjakom: "Kaj pa, če voznik zaspi za volanom in me zrine s ceste ali pa mogoče piše sms in zapelje čez moj avto?"

Ne.

Miran: Jaz tudi ne. To je poslanstvo, ki ga opravljam, hkrati pa imam še eno poslanstvo – opravljanje vojaške dolžnosti, kar pomeni, da sem lahko že jutri izpostavljen še dodatnim tveganjem. Ampak če to delaš z mero odgovornosti in razumnosti, potem je verjetno to tveganje bistveno manjše. Če pa se zgodi nesrečno naključje, pa je treba zadevo reševati tam, kjer se je začela oziroma končala.

Ali je vaš sin Martin tudi nadarjen za vse, kar diši po bencinu?

Miran: Ne morem reči, kaže pa zelo veliko zanimanja, ko je z mano v garaži in ropotajo motorji. Ampak nočem ga siliti v tovrstno zgodbo, ker je za to še zelo veliko časa.

Se kdaj ustrašite, da bo šel po vaši poti in doživljal vse te poškodbe?

Miran: Niti najmanj se ne ustrašim, ker če bo posnemal očeta, bo zadevo jemal zelo resno in odgovorno, in če se s tako popotnico spraviš na kakršnokoli pot, je vsaka pretirana skrb odveč.

Kakšen oče ste?

Miran: Poskušam biti čim bolj dosleden, kar je pri takih mladostnikih, ki se ti enostavno preveč usedejo v srce, težko, vendar vem, da je to koristno za njegovo rast in njegov razvoj, zato je prav, da sva s Piko glede tega zelo usklajena.

Do konca leta sta še dva meseca. Kaj si želite v teh nekaj tednih še postoriti, doseči ...?

Miran: Vso energijo vlagam, da bi finančno pokril Dakar 2013, hkrati pa se čim več družim z družino in prijatelji.

 

Iz revije Lea

Novo na Metroplay: Župnik Martin Golob | "Duhovnik je lahko čisto normalen človek!"