Pet vprašanj o crosscountry-ju, organizaciji dirk in prihodnosti blatnega športa pri nas.
Njegovo ime je v motorističnih krogih znano in cenjeno. Dirkanje je del družinske tradicije, saj je imel prav Silvinov oče pionirsko vlogo na področju motokrosa v času bivše Jugoslavije, bil je eden tistih, ki so orali ledino temu takrat neznanemu, a zelo atraktivnemu športu. Ni naključje, da tudi Silvin vleče naprej razvoj terenskega motociklizma pri nas. Pri stvari je z dušo in srcem, kar je včasih močnejše od razuma. A rezultati govorijo, da je smer prava. Slovenski Cross Country pokal, mešanica endura in motokrosa, je v hipu postal popoln uspeh!
Kako je prišlo do odločitve za začetek pokalnega prvenstva v 'Cross countryju'?
Po končani karieri motokrosista sem se navdušil nad endurom, ki je v osemdesetih letih prejšnjega stoletja postal hit med domačimi motoristi in tudi tu nanizal vidne rezultate, ki pa so žal nastali večinoma v tujini. Pri nas je bilo do lanskega leta namreč nemogoče izpeljati legalno enduro dirko zaradi nerazumljivo rigoroznega odloka o prepovedi tovrstnih dirk. Želja, da bi lahko dirkali v Sloveniji je vseeno zorela in našli smo rešitev, ki je predstavlja prihodnost terenskega motociklizma pri nas in predvsem dvig kulture in zavesti voznikov glede obnašanja v naravnem okolju. Tako smo pod okriljem AMZS s pomočjo novega vodstva prišli do koncepta, ki zadovolji vse vpletene strani: voznike, organizatorje in seveda tudi okoljevarstvenike. Vse dirke bodo namreč potekale na degradiranih območjih, oziroma na že obstoječih poligonih.
V svetu poznamo nekaj uspešnih primerov, ko se je dirkač lotil organizacije dirk, ste imeli kak poseben zgled?
Vsekakor mi je zelo blizu razmišljanje in filozofija Alaina Blancharda, promotorja svetovnega prvenstva v enduru. V zadnjih petih letih je uspel to tekmovanje dvigniti na nivo, ki se lahko kosa z najprestižnejšimi prvenstvi terenskega motociklizma. Po mojih 38 letih aktivnega dirkanja sem vsekakor nabral toliko izkušenj, da se znam vživeti v vlogo dirkačev, kot tudi organizatorjev. Le če bodo oboji zadovoljni, bomo imeli odlične dirke.
Na prvi dirki v Dragonji se je med seboj pomerilo kar 141 tekmovalcev, ste pričakovali tak odziv?
Z odzivom in z organizacijo dirke sem izjemno zadovoljen in tu gre pohvala vsem vpletenim, saj je vse teklo kot po maslu, kot da bi že več let zapored organizirali takšna tekmovanja. Uspeh prve dirke je bil ključnega pomena za dobro popotnico. Opazujejo nas tudi največji, veliko zanimanja je s strani organizatorjev v Nemčiji Avstriji in Italiji, kjer na takšne dirke pride po tisoč tekmovalcev. Največja razlika med recimo motokrosom in 'cross countryjem' je v tem, da v motokrosu ne najdeš tako sproščenega vzdušja med temovalci, preveč je vsakdo sam zase, tu pa se vsi družimo in kar je najpomembneje, zabavamo in varno sproščamo adrenalin. Nenazadnje, na dvourni dirki ti prav nič ne pomaga če blokiraš tekmeca, ki je pač hitrejši, vsak mora poznati svoje meje in najti ritem, ki mu omogoči, da pride po dveh urah skozi cilj. Tu se dirka nikoli ne dobi v prvem krogu, lahko pa se izgubi in greš predčasno domov.
Sicer je cilj priti do številke 300 ali celo 400 tekmovalcev, menim da je v Sloveniji toliko voznikov, ki bi se nam lahko pridružili že v tem letu.
Kdo lahko dirka?
Prav vsak, ki ima terenski motor in veliko volje. Dirkaška licenca ni obvezna, vsakdo ob štartnini plača le zavarovanje in pokaže zdravniško spričevalo, da lahko vozi na dirki. Ljudje se danes ne želijo ubadati s papirologijo, ampak če je družba prava, se z veseljem odpravijo dirkat. Kljub vsemu poskrbimo za vse ukrepe, da je dirkanje varno. Sam skrbim za licenciranje prog in moje vodilo je, da lahko 'profi' dirkač pokaže kaj zna, nek začetnik ali rekreativec pa se varno in z veliko mero zabave tudi pelje po progi. Velikim motokros skokom se izogibamo, vse skupaj upočasnimo s kakšno šikano, počez postavljenimi hlodi, gumami, skalami, veliko blatno jamo ali kupom zemlje. Večkrat v šali pravim, da mora biti proga narejena tako, da jo lahko prepelješ z enduro motorjem kot je recimo Yamaha XT 600 ali KTM LC4. Vsakdo se lahko tudi najde v eni od osmih kategorij, ki zajemajo vse skupine motoristov in vse prostornine njihovih motociklov. Moram pa še spomniti, da imamo poleg motociklov na dirkah tudi štirikolesnike, ti nastopajo v treh kategorijah.
Kje vidite prihodnost 'cross countryja'?
Vsekakor je prav SXC prihodnost dirkanja s terenskimi motocikli. V ZDA je to daleč najbolj množičen moto šport in Evropa sledi temu trendu. Tu vidim odlično priložnost za osveščanje vseh, ki se zdaj še vozijo na divje in ne razumejo besede sožitje. S temi dirkami nagovarjamo tudi te ljudi in verjamem, da nam bo uspelo. Svojo vlogo in promocijo pa bo v tem morda slej ko prej našla tudi država. Na takšnih dogodkih se lahko izjemno uspešno predstavi denimo vojska ali policija. Nenazadnje turizma povezanega s tem, ko pride v nek odmaknjen konec Slovenije po tisoč ali celo nekaj tisoč ljudi tudi ne gre zanemariti.
SXC PR
Vsi rezultati in dodatne informacije na www.crosscountry.si in www.amzs-sport.com.
Koledar dirk za Slovenski 'cross country' pokal:
12.03.: Dragonja
17.04.: Slovenj Gradec
07.05.: Ajdovščina
18.06.: Škedenj
17.09.: Mačkovci
01.10.: Paha
09.10.: Dolina pod Kalom
Novo na Metroplay: Ko se govori o hierarhiji, je že prepozno | Bine Volčič in Žiga Faganel