Kam nas peljejo?

Pregled preteklega desetletja namiguje, kaj nas čaka v prihodnosti.

28. 1. 2010

Desetletje je kar lepa doba. Za primer: v tem času so se zamenjale štiri generacije Suzukijev GSX-R 600. Leta 2001 je dobil elektronski vbrizg, bil tri leta kasneje malenkostno, leta 2006 pa konkretneje prenovljen, pred dvema letoma pa so ga spet malo pošminkali. In zadeva se, pa nimamo čisto nič proti, ker gre za dober izdelek, prodaja.

A tokrat ne bomo iskali sprememb, kot so postavitev izpuha z levega na desni bok in zamenjava analognega z digitalnim števcem, ampak tiste stroje, po katerih si bomo zapomnili 21. stoletje.

Verjetno ne boste proti, če začnemo s Hondo Gold Wing. 1.800-kubičnega naslednika so predstavili leta 2001 in še danes se dobro prodaja. Motor in pol lahko od lani kupite tudi z varnostno blazino, kar tudi ni kar tako.

Aprilia Tuono? Zakaj pa ne, so leta 2002 rekli Italjani in slekli superbajk RSV ter mu nataknili višje krmilo. Še danes eden najbolj prepoznavnih in možatih motociklov z edinstvenim značajem in zvokom, ki ob ustrezno odprtem izpušnem sistemu doda še piko na i.

Streetfighter, ob katerem se kljub letom še danes tresejo hlače konkurentom z imeni Speed Triple, Super Duke, TnT. Ker je Tuono zaradi kakovostne 'robe' drag, so kasneje pripravili še cenejšo in šibkejšo različico Shiver, ki sicer v svojem razredu dviguje standarde, a vseeno, to ni to …

Kot motocikel za splošne motoristične množice bi izpostavili Kawasakija Z 750. Pri nas ga številčno poseka kvečjemu Yamaha Fazer 600, ki pa se je rodila leto dni prezgodaj, da bi jo uvrstili med pomembneže preteklega desetletja. Mali Z je privekal na svet leta 2004 in prepričal z razmerjem med ceno, močjo in oblikovanjem.

Kar nekaj časa smo si belili glave, katerega bi izpostavili v superšportnem segmentu. Množili so se 'konji' (za primer, pri Yamahi YZF-R6 v tem času s 118 na 133), pri teži niti ni bilo tako velikih sprememb, pilili so ciklistiko in dizajn.

Oho, dizajn! Ne bomo izpostavljali modela 998, ker je preveč podoben 916-tici iz devetdesetih, ampak lepotca z imenom 1098, ki je končno spet v pravem siju nadomestil prej omenjenega. Se strinjamo, da 999 ni bil ravno posrečen poskus?

Če se priklonimo še Japoncem, pa si to zaslužita Honda CBR s prvim športnim ABS-om leta 2009 ter Yamaha YZF-R1 istega letnika zaradi nesimetričnega zaporedja vžiga valjev.

V letu 2008 so z dvoletno zakasnitvijo (Wikipedia pravi, da so ga leta 2004 napovedali za 2006) v Ducatiju prodali prvi serijski GP-stroj, DesmosediciRR za 60.000 evrov. V katero smer bo šel športni motociklizem, je napovedala Honda, nadaljuje pa bavarski RR z letnico 2010, ki ABS-u dodaja še DTC …

Kaj pa so pametnega 'pogruntali' Nemci med leti 2000 in 2009? S 1.200-kubičnim GS-om težko zgrešimo njihovo svetlo točko. Ob povečani prostornini in moči je shujšal za 30 kilogramov! Kot pravi nekdo, ki mu razmere v tej nemški tovarni niso tuje, so takrat 'Švabi' končno začeli razmišljati o teži. In peljali 'scat' konkurenco.

Težko bi rekli, da je KTM LC8 Adventure 950 konkurent GS-u, predvsem zato, ker je za razred ali dva bolj terensko-športen. Še danes je najbolj primeren za vragolije zunaj cestišč, in to čeprav ima zdaj električni vbrizg, ABS in udobnejši sedež.

Smo že pri blatnih športih? Razen tega, da so vsi po vrsti preklopili na štiri takte, začenši z Yamaho, je Husaberg edini, ki je pokazal nekaj več poguma in zasukal agregat, s tem ojnico približal težišču ter olajšal spremembe smeri. In otežil pobiranje motocikla s tal.

V vedno bolj priljubljenem svetu skuterjev ne moremo mimo Piaggievega MP3. Nekomu dodatno kolo spredaj z mehanizmom, ki sprednjemu paru koles dovoljuje nagibanje, pomeni le odvečno težo in zapletanje življenja, ampak ali ste ga že peljali? Ste bili morda v katerem od italijanskih ali francoskih velemest?

Trikolesna filozofija deluje, v prihodnosti pa nas čaka še taka s hibridno tehnologijo, za kar je MP3 zelo dobra osnova. Tudi ameriški Can Am Spyder ima tri kolesa, a se (žal) ne nagiba.

Všeč je pozornosti željnim ter tistim, ki se bojijo padca z motociklom, in ti bodo (so) nad Y-postavitvijo koles navdušeni, saj se vozilo ob pomoči elektronike zares zelo, zelo težko zvrne (preizkušeno), motoristom pa ne. Ker se ne nagiba in ker se je nemogoče preriniti mimo stoječih kolon.

Najslajše oziroma nekaj, kar po našem mnenju kljub negodovanju zapriseženih motoristov odkriva karte prihodnosti, smo prihranili za konec.

Aprilia Mana 850 (na naslovni fotografiji) je prvi motocikel s samodejnim menjalnikom in prostorom za čelado namesto posode za gorivo pred voznikovim trebuhom. Taki poskusi, čeprav od začetka še potrebni kakšnega popravka, si zaslužijo pohvale, saj vlečejo razvoj v pravo smer – naprej.

Držimo pesti, da bo v desetletju pred nami kriza požrla čim manj (pogumnih) znamk. Kot je Buella, ki je v motociklizem uvedel zanimive in uporabne novosti: izpušni lonec pod motorjem, posodo za gorivo v okviru motocikla, en zavorni kolut po obodu platišča ter karter za olje v zadnji nihajki.

Pa Slovenci?

V sredini desetletja je kazalo, da bodo prodrli v svet velikih motociklov, pa jim je le delno uspelo, zdaj pa v Kopru spet bolj ali manj stoji.

Matevž Hribar, foto: Tovarne

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri