Dokler ne vidiš, ne verjameš. Dokler ne zapišeš, ne razumeš vseh odtenkov zgodbe, ki jo spremlja tudi petdeset odtenkov srednjeveške birokracije. Intervju je nastal za Playboy in vabim vas, da si v njem preberete celo zgodbo. Če niso pomagale knjige za osebnostno rast, premagovanje strahu, doseganje ciljev in materializacijo želja, tole bo.
Zgodba o Roziju ni nič drugega kot klasična zgodba o junaku, ki mora prek tisoč preprek in težkih preizkušenj, da bi premagal pošast in osvojil srce lepotice. Slaba novica je, da velik uspeh leži za devetimi gorami in devetimi vodami smole, preprek, frustracij, zavrnitev, nevoščljivosti, posmehovanja in bolečine. Dobra novica je, da je v življenju vse mogoče. V svojem lastnem akcijskem filmu Aleš Rozman igra dvojno vlogo. Člani družine Masters of Dirt so gladiatorji in gospodarji obenem. Gladiatorji, ki v areni lovijo milimetre, da jih doskočišča ne bi zmlela. Gospodarji kocin podivjanih množic, ki zahtevajo vedno več kruha in vedno več iger. Slovenec Aleš Rozman je posebnost tudi znotraj skupine, saj je edini Evropejec, ki si svoj štirikolesnik upa prisiliti v salto nazaj.
Kako se je začela tvoja 'freestyle' kariera?
Pri osemnajstih sem se zaradi izpahnjene rame in finančnih bremen odločil, da neham z motokrosom. Začel sem skakati z BMX-om. Zanimal me je prosti slog, vse drugačno, skoke pa imam v krvi. V Ameriki se je že naredila 'freestajl' scena, gledal sem posnetke skupine Crusty Demons in vedel sem, kaj hočem.
Zakaj je tako malo fantov, ki skačejo s štirikolesniki?
"Kako lahko letiš po zraku s to kravo, vsa čast," mi rečejo. Ti paše ali pa ne.
Skačeš pa tudi z motornimi sanmi.
To je bil predlog podjetja Ski&Sea in prišel je v obdobju, ko sem začel s štirikolesnikom že nastopati v Italiji. Na testu se mi je posrečil že prvi skok, še več, bilo mi je všeč. Še isto zimo sem odšel na X-games v Aspen, kjer sem spoznal prave ljudi in tako sem naslednja tri leta pozimi nastopal na X-games v Tignesu. Tako se mi je pokrila še zimska sezona, kar je bilo idealno.
Kako si postal del skupine Masters of Dirt?
Leta 2013 sem izvedel, da bo imela skupina Masters of Dirt nastope v Beogradu, Zagrebu in v Ljubljani in se ponudil kot domačin. Še isto leto sem nastopil v Zagrebu in v Ljubljani. Doma sem bil v stresu že na treningu, saj je bil doskok zelo kratek. Toda bil sem zraven. Takrat je bil v skupini še Američan, ki je s štirikolesnikom že delal salto nazaj, a se je kmalu po šovu v Ljubljani odločil, da ne bo nadaljeval. Bil sem ob pravem času na pravem mestu in postal njegova zamenjava. Že leta 2014 so me potrdili za vse šove.
Posebnost tega športa je, da namreč šele v zraku ugotoviš, ali boš prekratek ali predolg, meja med obojim pa je zelo, zelo tanka.
Koliko adrenalina čutiš pred skokom?
Vedno čutiš nekaj strahu in še toliko več strahospoštovanja, to pa ne glede na to, kolikrat si že skočil in koliko nastopov si dal čez. Prvi skok v novem okolju pa je še toliko težji. Ko se okolje spremeni, se spremeni vse. Posebnost tega športa je, da namreč šele v zraku ugotoviš, ali boš prekratek ali predolg, meja med obojim pa je zelo, zelo tanka. Možgani se nečesa navadijo in nato uskladijo z roko, nogo, vsako mišico in živcem. Vse je v občutku, tega pa je težko doseči.
In še vedno si ti edini Evropejec, ki izvaja salto nazaj. Kakšen je proces učenja tega trika in zakaj ti je uspelo, kar drugim ni?
Tega trika se lahko začneš učiti le v doskočišču iz pene (angl. foam-pit), druge poti ni. Dokler ne začutiš rotacije, bi bilo vsaka druga podlaga smrtno nevarna. Ker sem v Dupljah na njivi že imel svoj doskok, sem sklenil, da tam naredim še bazen iz pene.
Koliko časa je trajal projekt 'bazen'?
Bazen me je stal veliko denarja in celo leto garanja, saj sem vanj navozil 16 ton pene in 1.400 gum. Še v istem trenutku, ko je bil nared, jaz pa pripravljen na prvi skok, sem dobil prvo prijavo inšpektorja Ministrstva za kmetijstvo. Dopisovanje z njimi se je vleklo dolga tri leta. Plačal sem prvo kazen, druga, z dvojnim zneskom, pa je prispela skupaj z rokom za odstranitev bazena. V ta bazen nikoli nisem skočil! Tu se začenja najtežje poglavje moje kariere, saj je bilo treba premagati cel kup ovir. Od logističnih, fizikalnih do mentalnih. (Celoten dosje "Salta nazaj" si preberite v Playboyu).
Je salta nazaj najtežji trik za voznika štirikolesnika?
V teoriji to ni eden najtežjih trikov, je pa vanj najtežje prepričati možgane, saj so prepričani, da kaj takšnega ni mogoče. Največ napak se zgodi, ko se v zraku premisliš in ustaviš rotacijo, od tam pa je nesreča blizu.
Kako se freestyler počuti po prvem uspelem poskusu?
Od srca se mi je odvalila velika skala, in dokler ni bilo to za mano, sploh nisem vedel, koliko teže prenašam na ramenih. Bil sem odrešen samega sebe.
Lahko skleneva, da je v življenju mogoče čisto vse?
Lahko, čeprav ni nikoli konca. Je že res, da mi je uspela salta nazaj brez pene, sena in drugih bergel, pa me je pritisk večerne dvorane še vedno prenesenetil. V sistem sem moral vračunati še moteče faktorje: mobilni doskok, močne reflektorje in pošasten hrup v dvorani. Dokler ne premagaš smrtnega strahu, nisi naredil nič. Športniki si na teh dogodkih pravzaprav služimo denar kot zabavljači, a kako boš ti zabaval druge, če se ne zabavaš sam?
Tina Torelli
foto: Gašper Podbregar, Masters of Dirt, Jeff Ruiz Photography, osebni arhiv Aleša Rozmana
Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o svoji najljubši tehniki pomnjenja