V naslednjih tednih bodo v salone zapeljali nekoliko osveženi Moto Guzziji iz serije V7. Stone, Racer in Special ne bodo bistveno drugačni, bodo pa še izrazito spominjali na svojega predhodnika, model V750.
In res bi Moto Guzzi V7 v vsaki svoji izpeljanki parkiran pred barom na bencinski črpalki iz sedemdesetih let še najmanj izstopal v primerjavi z ostalimi motocikli iz tistega časa. Kovinski rezervoar za gorivo, raven dolg sedež, blatniki, svetila, pokrovi ventilov in izpušni lonci v obliki cigar so pač odraz oblikovanja trendnih motociklov iz tistih dni.
So pa Guzziji iz serije V7 v primerjavi s svojim predhodnikom, ki je takrat med prvimi imel diskaste zavore neprimerno bolj napredni z vidika tehnike. Zgolj z vidika zmogljivosti dvovaljnika sicer ne, zagotovo pa z vidika varčnosti in prijaznosti do okolja. Novi V7 bo brez težav prevozil 100 kilometrov s štirimi litri goriva, obisk servisa je potreben šele po vsakih 10 tisoč kilometrih, poleg tega pa velja za zanesljiv, atraktiven in lep motocikel.
S tehničnega vidika so spremembe omejene na izboljšanje izkoristka goriva po zaslugi boljšega izgorevanja, rahlih sprememb pa je bil deležen tudi kardan in prestavno razmerje.
Modeli Stone, Special in Racer so si kar se tiče same mehanike skorajda identični, bolj pa se razlikujejo po svojem karakterju. V7 Stone je zdaj popolnoma črn (kupec si sicer lahko izbere tudi rdeč ali zelen rezervoar), Special s svojo barvno grafiko zelo spominja na predhodnika V750, Racer pa je med vsemi tremi najbolj primeren za ulitmativne hedoniste.
Medtem ko ima Stone aluminijasta platišča ima Special klasična platišča z žičnatimi naperami. Taka ima tudi model Racer, ki pa je povrh vsega opremljen še z usnjenim pasom napetim čez rezervoar in okrašen s kromirano številko 7, ki je bila v času, ko je Moto Guzzi še uspešno sodeloval na dirkah rezervirana za svetovnega prvaka v razredu do 250 kubičnih centimetrov Enrica Lorenzetti-ja. Racer je opremljen tudi z nekoliko boljšim paketom nastavljivega vzmetenja.
Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o svoji najljubši tehniki pomnjenja