Peter Kavčič – motorist s trezno glavo

Sem fant z dežele, kjer je nekaj povsem normalnega, da se mulci po vseh kolovozih in makadamih preganjajo s kolesi, potem počasi kolo zamenjaš za moped. Najprej sem vozil maminega 'trobrzinca'. Takrat sem bil v četrtem razredu. Vedno sem se navduševal nad motorji. Ko smo šli na morje, nikoli ni bilo na prvem mestu kopanje, ampak ogledovanje motorjev tujih turistov. Bil sem povsem na tekočem z vsemi novostmi iz sveta motorjev, " začne svojo zgodbo Peter Kavčič, motorist, za katerega vsi pravijo, da 'obvlada', a vedno vozi po pameti.

"Sem terenski motorist."

Potem je šel Peter na prve tekme v motokrosu in se seveda navdušil: "Sebe bi označil za terenskega motorista, moji disciplini sta enduro in motokros. Pri 15 letih sem si s svojim denarjem kupil prvi motor. Starši niso bili preveč navdušeni nad mojo motoristično vnemo, oče mi še danes pravi, ali me ni škoda za motor, da se bom prehladil in potolkel. Morda je bila mama bolj na moji strani, saj je tudi sama vozila moped. No, in ko sem šel v srednjo šolo, sem si s povsem svojim, privarčevanim denarjem kupil Hondo CR 80. Spominjam se, kako sem gospodu, od katerega sem kupil motor, na koncu marke štel še v kovancih."

Naključno v novinarstvo

Potem je Peter zamenjal še nekaj motorjev, v srednješ olskih letih je vozil večinoma kros motorje, kupil si je hondo, državnega prvaka v motokrosu: "Do konca fakultete sem zamenjal kakšnih pet motorjev. Po naključju sem nato zašel še v novinarske vode, kamor me je vpeljala novinarka Lidija Petek. Z veliko mero navdušenja nad motorji sem vedno več tudi pisal. Prišel je tudi prvi test in pisanje za Avto Magazin. Lahko rečem, da sem šele pred dobrimi desetimi leti okusil prvi cestni motor. In šele danes spoznavam, da je bila moja pot prava. Motorji 'off road' ti dajo boljši občutek za vozilo. Znaš odreagirati, če gre kaj narobe, ne ustrašiš se motorja. No, na koncu je prišlo do tega, da sem postal celo urednik motorizma na Avto Magazinu. Dejansko lahko rečem, da sem v zadnjih letih preizkusil vse aktualne in vse ekskluzivne motorje. V Katarju sem vozil motor – Hondo – svetovnega prvaka v razredu do 600 kubičnih centimetrov, super sport. Vozil sem tudi super bike motor. Vrhunec moje novinarske in motoristične kariere pa je bilo, ko sem v Valencii vozil Moto GP, Kawasakijev tovarniški dirkalnik. To so sanje vsakega motorista – poskusiti tovarniški MotoGP dirkalnik, in te sanje so se meni uresničile. V roke so mi dali motor, ki je vreden milijon evrov."

Peter je vozil praktično vse najboljše motorje na svetu, štiri dirkalnike svetovnih prvakov in prevozil skoraj vsa najpomembnejša svetovna dirkališča. "To niti ni tako slabo za fanta, ki si nikoli ni želel voziti po asfaltu."

"Fantje imamo motorje v genih."

"Zakaj motorji? Danes, ko pogledam svojega sina, ki je star dve leti in pol, kako histerično je jokal, ker ga nisem hotel peljati z novim motorjem, mislim, da imamo fantje to v genih. Štiriletna hčerka je v nasprotju z bratcem takoj začela cviliti, ko sem jo posadil na motor in počasi peljal. Sin je komaj shodil, in ko sva šla v trgovino z opremo, je kar sam od sebe splezal na majhno krosko in z roko začel ‘dajati gas'. In res ga nikoli nisem posiljeval z motorji, nasprotno, prav želim si, da se ne bi ukvarjal s tem. Če pa bi ga že vleklo k motorjem, potem želim, da ni na cesti. Naj gre na dirkališča, v gozd, kamorkoli, samo ne na cesto."

Peter pravi, da se napake dogajajo povsod, na cesti in na dirkališču. Ogromna razlika pa je v tem, da dirkališče napake odpušča, cesta ne.

"Tisti, ki je cesto zamenjal za dirkališče, ima okoli vratu že zanko in samo čaka, da jo nekdo zategne. To, da toliko motoristov umre na naših cestah, je sramota za našo državo, za vodilne ljudi, ki imajo moč, da bi lahko kaj spremenili. Sramotno pa je tudi obnašanje naših motoristov, ne vseh, ampak tistega dela, ki delajo neumnosti in seveda mečejo slabo luč na vse. Veliko motoristov je družinskih očetov, ki so povsem umirjeni možaki. Sam sem začel voziti veliko bolj počasi in naenkrat se peljem veliko manj stresno. Če sam pri sebi sprejmeš odločitev in začneš voziti po omejitvah, potem si takoj vsaj 90 odstotkov boj varen. Adrenalin je veliko bolj pametno sproščati na dirkališčih."

Peter pravi, da niso nevarni postavljači z najboljšimi motorji in opremo, ampak tisti, ki imajo željo po hitrosti in adrenalinu, zato vsem svetuje, naj gredo raje na dirkališče: "Če greš petkrat, šestkrat na leto na dirkališče, si zmagal. Imaš dovolj in ne potrebuješ več."

Vedno več motoristk

"Med motoristi toplo pozdravljam ženske, ki jih je vsako leto več. A rad bi povedal nekaj. Večina fantov, ki ima danes motorje, je začela z mopedi, skuterji, ima neke izkušnje. Ženske pa gredo ponavadi v trgovino, trgovcu povedo, da so začetnice, in ta jim svetuje. Mislim, da imajo ženske premočne motorje, ker jih velika večina nima izkušenj. Včasih je bil sistem postopnosti in si počasi napredoval, to je zagotovo imelo smisel. Motorist ne moreš postati čez noč. Zelo ti pomaga, če je inštruktor motorist, ker osnova mora biti dobra. S postopnim večanjem moči motorjev lahko šele človek dobi občutek. Za motor moraš biti psihično in fizično dobro pripravljen. Tisti, ki je dobro fizično pripravljen, bo znal v kriznih situacijah bolje, hitreje in pravilno reagirati. Utrujen človek bo hitreje naredil napako."

Kaj torej lahko naredi država, da bi na naših cestah umrlo manj motoristov?

"Pričakujem premišljeno strategijo, ki bo zmanjšala število prometnih nesreč nasploh. Grobo povedano, a z vsakim mrtvim motoristom ima država veliko škodo, vsi bomo morali delati več. Še večjo izgubo ima s poškodovanim motoristom. Mi na tem področju katastrofalno zaostajamo. Del te strategije pa mora nujno vsebovati tudi dirkališče in obvezno opravljanje tečaja varne vožnje. To bi bila zame pametna strategija."

Policija svetuje motoristom:

• Pred vožnjo preverite zračni tlak v pnevmatikah in jih v prvih kilometrih vožnje primerno ogrejte.

• Motoristično čelado si pravilno zapnite. Čisti vizir vam omogoča potrebno vidljivost. Ne pozabite na oblačila s ščitniki.

• Motorno kolo je ozko, zato vas pri večji hitrosti drugi prometni udeleženci hitro lahko spregledajo. Naj bo vaša hitrost primerna okoliščinam, da vas bodo drugi pravočasno opazili, pa tudi vi njih.

• Pri vožnji skozi levi ovinek se odmaknite od ločilne črte na sredini vozišča, sicer bo vaša glava brzela tudi meter globoko po smernem vozišču za nasprotni promet.

• Hitrost in način vožnje motornih koles še posebej prilagodite v prvih minutah deževja.

• Če vaše motorno kolo nima zavornega sistema ABS, v dežju ali na spolzkem vozišču ne zavirajte na talnih označbah.

• Izogibajte se asfaltnim površinam, na katerih je posut pesek, razlito olje ali podobno (predvsem v ovinku).

• Reakcijski čas v idealnih pogojih je 0, 6–0, 8 sekunde, v cestnem prometu v povprečju 1 sekundo, pri nezbranem ali utrujenem vozniku pa že 2 sekundi ali več.

• Zavorna pot do ustavitve je pri hitrosti 100 kilometrov na uro 40 metrov. Pot ustavljanja je seštevek reakcijske in zavorne poti.

• Ne vozite, če ste uživali alkohol, mamila, psihoaktivna zdravila ali ste utrujeni. To lahko hitro postane vaša zadnja vožnja.

Tina Lucu, foto: Grega Gulin (Vir: Lisa)