Janez Golmajer je bivšega policijskega BMW-ja R80RT predelal v scramblerja, nato pa imel 'slab dan' in kupil novega. Govorila sva o predelavi, o občutkih v vožnji, o razliki med starim originalom, predelanim motorjem in novim Nine-T-jem.
Janez Golmajer iz Britofa pri Kranju, rojen leta 1971, po izobrazbi komercialist, ima že od nekdaj rad nekoliko drugačna (motorna) vozila: spomnim se, da smo prav na njegovem dvorišču, točno tam, kjer je nastala tale fotografija, cedili sline ob prvi Aprilii SXV 5.5 za supermoto. Janez je sedem let dirkal v državnem prvenstvu v supermotu, pred in po tem tudi v spustih s kolesi (downhill), vmes je vozil motokros, zdaj pa za vse te športe, kot pravi sam, ni več časa. Zakaj? V kleti je iz hobija nastal popoldanski posel – v 'airbrush' tehniki barva čelade, kolesa, posode za gorivo. Pobarval je tudi to, ki jo vidite na scramblerju, katerega si je ustvaril po svoji meri.
Imaš dosti dela z airbrushem?
Ja, kar precej. Preveč za popoldansko obrt, a po drugi strani premalo, da bi lahko živel samo od tega.
Dajva reči kakšno o tej 'oseminosemdesetici'.
Jah, od nekdaj me je privlačijo neke čudne stvari. Od nekdaj so mi všeč scramblerji. Ne caffe racerji, ker imajo prenizko krmilo, ampak prav scramblerji. Verjetno zato, ker so bližje v sorodstvu z gorskimi kolesi, supermoto in motokros motorji. Všeč mi je, ker ne gre za konfekcijo, ampak si motor ustvariš povsem po meri. Tega RT-ja sem kupil v Celju v popolnoma originalnem stanju, pred tem pa je bil to policijski motor. Je letnik 1988, zato ta številka na posodi za gorivo. Prejšnji lastnik ga je lepo obnovil in z njim prevozil celo Jugo in vse do Gibraltarja.
Koliko ima prevoženih kilometrov?
Ko sem ga kupil, jih je imel na števcu osemdesettisoč. Zdaj jih ima pa manj kot 4.000, toliko sem jih jaz lani naredil s predelanim. Vozil sem se v Ljubljano v službo, malo tu naokrog, enkrat na Faker See. Mojster za stare BMW-je je zamenjal en batni obroček in ležaje v menjalniku, elektriko je bilo treba spraviti v red.
Je prejšnji lastnik vedel, da ga boš dal v kose?
Ne, nisem mu razlagal, ne vem, kako bi to preneslo njegovo srce, ker je bil RT res zelo lepo ohranjen, zraven pa je imel še enega takega, tri štiri leta mlajšega.
Pa zdaj, a ve za predelavo?
Tudi ne (smeh). Sem rekel, da se bom enkrat zapeljal tja in ga pokazal, ampak mi še ni uspelo.
Koliko časa si ga predeloval?
Fiju. Nisem na uro gledal. Vse sem delal popoldne poleg 'štrihanja' in veliko čez vikende, vse skupaj kakšne štiri mesece. Vem samo, da sem le originalni oklep štiri ure dol vlekel, toliko je bilo nekih kablov in skritih 'šraufkov'. Ko sta bila samo še dva skrita šraufka, sem samo še potegnil »Dovolj je tega!«. Nisem prišel zraven z orodjem.
Predstavljam si, da je tak star motor fin za 'šraufat'?
Meni je fino, ker lahko kaj odrežeš in privariš. Pri novih motorjih to verjetno ni najbolj priporočljivo. Tačka za nogo je na primer na desni strani zaradi zamika valjev pomaknjena malo naprej, pa sem matico odrezal in privaril tako, da je simetrično. Ni mi bilo všeč, da sedim v telemark položaju. Kupil sem si en majhen varilni aparat za take stvari. Pa zadnji del z nosilcem sedeža sva tudi s sorodnikom sama naredila.
Predelano je bolj ali manj vse, a?
Originalen je ostal motor in osnovni okvir, posoda za gorivo, vilice in kolesa, le prebarval sem jih. Zadnji del izpuha je nov, potem K&N športni filter, akumulator sem namestil pod številčnico. Pa zavorne cevi, krmilo, števec, blatnik, zadnja luč, amortizer. Imel sem še načrte dodajati in odvzemati …
In kako se je peljati s takim motorjem?
Prej sem se vedno vozil bolj s terenskimi motorji, nikoli po cesti in presenečen sem bil, da se motor pelje tako umirjeno. Nič te ne vleče k podiranju svetovnih rekordov, voziš se 90, 100, največ 110 na uro, gledaš malo okrog, piha ti okrog ušes. To je to. Peljal sem tudi RT-ja pred predelavo in lahko rečem, da sem bil malo neroden, a po drugi strani se mi motor z vsemi temi oklepi sploh ni zdel štorast. Prav prijetno se je bilo vozit. Ampak sem si pač želel scramblerja, ki je zdaj kvečjemu še bolje vozen, predvsem pa popolnoma tehnično izpraven.
Če je tako dober – kako pa, da si potem v garažo pripeljal novega R NineT?
Temu bi rekel trenutek slabosti (smeh). Imel sem službeno pot na Dolenjsko in pred Avto Valom v Grosupljah videl parkiran novega caffe racerja iz serije Nine-T. Takoj me je zagrabilo, da moram to pogledati in ker je bil motor registriran, sem vprašal, če bi ga lahko malo zapeljal. Pa so rekli, da so najprej na vrsti novinarji …
Ane, ti novinarji so res grozni!
Ja, vsem izpite pobrat' (smeh)! In potem sem v salonu videl tega Scramblerja, ostalo je le še zgodovina. In leasing (smeh).
Zdaj pa še razlika med tvojo '88-tico' in novo reinkarnacijo.
Razlika je očitna. 28 let se že mora nekje poznati. Pri starem čutiš, da se vse malo zvija, čeprav se mi je takrat zdelo vse super, nobenih problemov … Ampak ko zapelješ novega! Pospeške čutiš čisto drugače, saj ima 1.200 'kubikov', oni pa le 800, novi ima 100 'konj', stari nekih 50 ali koliko že, sploh ne vem. Začuda pa ima stari ima zelo dobre zavore, spredaj sta dva koluta, res nisem pričakoval, da se bo tako dobro ustavljal. Skratka novi se lepše pelje, je bolj stabilen, ima vsa ta pomagala, ABS, nadzor proti zdrsu, ogrevane ročke … Nekajkrat sem se zdaj spomladi peljal v Ljubljano in je prav super. Ampak ga imam v planu malo predelati, prebarvati …
To boš verjetno sam delal?
Seveda, ja. Preveč idej pa še ne vem, kaj bi. Verjetno bom počakal do naslednje zime.
Se ti zdi, da je BMW s tem modelom 'skomercializiral' to 'custom' sceno?
Ne bi rekel. Oni so naredili motocikel, ki je enostaven, ima klasičen bokser motor, okvir je preprost, da bolj ne more biti in s to osnovo se da še marsikaj narediti. Ko ga kupiš, še ni konec. Še vedno lahko kaj privariš, dodaš, na trgu se je pojavilo mnogo delov za predelavo. Po želji. Redkokdo bo vozil takšnega, kot pride iz salona.
Matevž Hribar
foto: Matevž Hribar, arhiv Janez Golmajer
