Hondinemu mehaniku sem se še pred minuto le nasmehnil, ko je razlagal, kako težko motorist odmisli ročico sklopke, pa sem v prvem križišču sam naredil enako napako – z levo roko iskal nekaj, česar VFR DCT nima.
VFR je eden tistih motociklov, ki jih motoristi spoštujemo ne glede na letnik izdelave. Medtem ko za japonska dvokolesa radi rečemo, da so konfekcijska, veeferka to zagotovo ni. Od nekdaj je namreč tehnološko napreden dvokolesnik z dva do tri tisočake višjo ceno, ki jo tudi rabljen zelo dobro ohranja.
VF je kratica za V four ali V4, kar jasno označuje način postavitve in število valjev v pogonskem sklopu, R pa oznaka za racing. Je torej VFR dirkalni stroj? Nikakor ne.
Celoten članek si lahko preberete na www.playboy.si.
Novo na Metroplay: Tilen Artač o tem, zakaj je bilo težko imitirati Roberta Goloba in kako v resnici nastane vrhunska imitacija