Ministrstvo za okolje je zbralo pripombe za osnutek zakona, ki bo po novem zaostril nadzor in kaznovanje vožnje po naravnem okolju. Izbrskali smo nekaj predlogov.
Združenje občin Slovenije:
- Navedno predstavlja nove naloge za lokalne skupnosti in posledično nove finančne obveznosti. Nikjer v zakonu pa ni zaslediti, da se za izvajanje teh nalog zagotavljajo finančna sredstva in zato na Združenju občin Slovenije zakonu nasprotujemo.
Lovska družina Jezersko:
- Gozdne ceste naj služijo namenu za katere so bile projektirane in zgrajene, to je za namen gospodarjenja z gozdovi ter za opravljanje funkcij javnih sluţb in reševanja. Menimo, da prav z moţnostjo dostopa s tehnološko novejšimi prevoznimi sredstvi v gorsko okolje spodbujamo vse vrste negativnih pojavov ter uničujemo floro in favno. Pravi in osveščeni rekreativci, ki v občutljivo gorsko okolje vstopajo peš in diskretno, so pri domačinih vedno zaželjeni.
- Dodajamo še, da zapora ceste z zapornico ni edina in tudi ne najbolj posrečena rešitev. Primernejša bi bila ustrezna pravna podlaga, nato osveščanje in opozorilne table ter posledično nadzor.
Posamezniki (predvidevamo, da kolesarji):
- Izražam nestrinjanje s predlogom zakona "Zakon o voţnji z vozili v naravnem okolju", št. zadeve: 0071-201/2011, z datumom objave 22.7.2011. Vsebina predloga namreč ne odraţa dejanskega stanja, ni osnovana na ustreznih strokovnih podlagah in kolesarje izenačuje z motornimi vozili. Zahtevam popravek teksta in nujno vključitev vseh interesnih skupin (torej tudi gorskih kolesarjev) v postopek pri usklajevanju. Zavzemamo se za konsenz in ozaveščanje, ker verjamemo v soţitje narave in ljudi. Trenutna ureditev, kjer se s kolesom ni dovoljeno voziti nikjer izven cest, je neţivljenjska. Kolesarji so izenačeni z vso motorizacijo, čeprav je vpliv na podlago in naravo primerljiv s pohodniki.
Jaka Seles:
- Še enkrat pa poudarjam da prepoved ne bo dobila vašega ţelenega učinka kajti še nobena prepoved ni bila učinkovita in zdrava za druţbo. Če imate namen vse prepovedati potem je najbolje da odkupite vsa motorna kolesa v drţavi in ih posredujete na uničenje ter prepoveste uvoz takšnih športnih rekvizitov kateri so namenjeni tovrstni voţnji.
Marija Klemenc:
- Določbe so po mojem mnenju zelo stroge za motorne sani, po drugi strani pa preveč liberalne za ostala motorna vozila, ki že sedaj povzročajo največje vznemirjanje in škodo v naravnem okolju (motocross motorji, štirikolesniki…), saj je naravno okolje prepredeno z gozdnimi cestami, torej se bodo tako lahko vozili po gozdnih cestah praktično povsod – njihov hrup je moteč že v dolini, na javnih cestah, kaj šele v naravnem okolju...
- Glede na zapisano se bodo torej lahko 14 letniki, brez veljavnih vozniških dovoljenj, brez poznavanja pravil cestnega prometa, z nazavarovanimi in tehnično neizpravnimi vozili, vozili po naravnem okolju oz. gozdnih cestah…., kar bo smrtno nevarno tako za njih, kot za ostale udeležence v naravnem okolju!!??
Jaka:
- Sam se resno ukvarjam s trialom (oblika motošporta), ki nikakor ne predstavlja brezglavega ¨norenja¨ vaških dirkačev po gozdu, vendar voţnja na omejenem območju (cca. 700m2 ).
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Inšpektorat RS za kmetijstvo, gozdarstvo in hrano, Gozdarska inšpekcija:
- V nadaljevanju so pripombe IRSKGH na osnutek zakona o voţnji z vozili v naravnem okolju. Za večjo učinkovitost nadzora in s tem tudi boljšo ureditev tega področja gozdarska inšpekcija ţe vseskozi predlaga:
povišanje glob in obvezni začasni odvzem vozila ob prekršku
obvezna registracija oziroma označitev vozil za voţnjo v naravnem okolju,
odgovornost lastnika vozila za prekršek v primeru, če voznika ob prekršku ni bilo mogoče identificirati
v prostorskih aktih opredeliti območja v naravnem okolju, kjer je voţnja dovoljena
zagotoviti, da bodo nadzor izvajali vsi organi, ki so v predpisih določeni.
- Pripomba: menimo, da ta odstavek nepotrebno zožuje uporabo gozdnih cest. V določenih primerih so tudi take vožnje, če ne predstavljajo nevarnosti za okolje in ne zmanjšujejo njenih vrednot, dopustne.
Obrazložitev: označitev, kot smo jo predlagali, ni edina možna. Na nek način je potrebno zahtevati, da bo moč vozila na daljavo identificirati in storilca oz lastnika zaradi prekrška tudi preganjati. Možno je to z nalepkami, ki so vidne na razdaljo ali na kake druge načine. Npr, z mikročipi za spremljanje vozil ipd.
- Pripomba: tako kot je zapisano pomeni, da bomo odvzeli motorne sani vsem kršiteljem zakona – škode v okolju pa so verjetno pri teh prekrških manjše, kot z motokros motorjem, štirikolesniki ali avtomobili čez drn in strn… - zato bi veljalo razmisliti tudi za druge hujše prekrške, ki so opredeljeni v 21. členu zakona. Po podatkih policije je tak ukrep res učinkovit – storilec mora priti po vozilo na določeno mesto, tudi stroški so tako občutno višji.
Ekologi brez meja:
- Pri klasičnih prevoznih sredstvih s tem ni teţav, saj si lahko očividci zapišejo registrsko številko, medtem ko obravnavanih ni potrebno registrirati. Razumemo, da ta zakon najbrţ tematsko ni primeren, da bi zahteval kaj takega, zato upamo, da si boste tudi vi prizadevali za ustrezno spremembo na relevantnem resorju!
Marko Perpar:
Veste, vožnja v naravnem okolju s kolesi ni tako sporna kot omenjate v svojem zakonu in več kot 10 let kolesarjenja po planinskih poteh ni poti nič bolj načelo kot kjer koli drugje po svetu poti načenjajo podplati čevljev,
------Zato vas še enkrat prosim: razmislite trezno. Presodite o ustreznosti zakona. Prepričan sem da zakon ustvarja škodo, ni pošten in ne upošteva vseh dejstev ter realne situacije na terenu.
Miran Černe:
- Na podlagi predstavljenih prikazov ureditev je potemtakem moč sklepati, da v Italiji, Avstriji in na Hrvaškem ni omejitev glede voţnje s kolesi v naravnem okolju, saj bi jih nedvomno zapisali. Edino omejitev imajo torej na Bavarskem: pri srečanju kolesarjev s pešci imajo slednji prednost.
Franci Zidar:
- Motorizirana vozila onesnažujejo tako z izpuhi kot s hrupom, njihova zmoţnost škodovanja naravnemu okolju tal pa je zaradi teţe in navora prav tako neprimerno višja kot tista, ki jo lahko povzroči gorsko kolo, ki se zgolj zanaša na moč kolesarja. Primerjava je tukaj nemogoča.
Planinska zveza Slovenije:
- Naslov zakona bi se moral glasiti: Zakon o omejevanju voženj z vozili v naravnem okolju.
- Za vožnjo samo s kolesi naj se odprejo vse nekategorizirane ceste ter gozdne in poljske prometnice, saj so ţe v osnovi grajene za vožnjo. Planinska zveza Slovenije bo pričela s postopki za odpiranje primernih planinskih poti za vožnjo s kolesi v skladu z zakonom o planinskih poteh.
5. Voţnja s kolesom in motornimi vozili izven poti ni dovoljena.
6. Spodbuditi vzpostavitev namenskih poligonov, za voţnjo s kolesi in motornimi vozili.
- Prav tako vas ţelimo opozoriti, da planinci v naravnem okolju pogosto opaţamo tudi voţnje z motornimi vozili (predvsem kros motorji) po vodotokih, kot so potoki v gozdovih. Ker področje vodotokov ureja druga zakonodaja vam predlagamo, da preverite, kako bi lahko prepoved vseh voţenj po potokih vključili tudi v Zakon o omejitvah voţenj z vozili v naravnem okolju.
AMZS:
- Radi bi vas seznanili, da motorji, namenjeni terenski voţnji večinoma nimajo merilnikov hitrosti, zato voznik teţko oceni, s kakšno hitrostjo se vozil.
Delta Team:
- Lokalne skupnosti (občine) morajo določiti površine za rekreacijo in šport, ki vključujejo rabo za namene vožnje z vozili na motorni pogon in s kolesi. V kolikor ne razpolagajo z ustreznim prostorom in možnostmi, so ga dolžne zagotoviti na območju sosednje občine.
- Izpustiti izjeme za občinsko redarsko sluţbo, javne gozdarske, naravovarstvene sluţbe, inšpekcijski nadzor ter lovsko čuvajske in ribiško čuvajske sluţbe, ker so to sluţbe, ki bi si zaradi svojega poslanstva same morale v duhu tega zakona prizadevati, da ne vdirajo v naravni prostor z motornimi vozili. Ţivali (ţal) ne morejo ločiti med vznemirjanjem, ki ga povzroča lovsko čuvajska sluţba in vznemirjenjem, ki ga povzroča individualna voţnja. Lov in ribolov sta prav tako obliki športa in ne gospodarjenja, zatorej morajo veljati enaka pravila tudi za ti dve kategoriji uporabnikov naravnega okolja.
- Motorna vozila, ki se ne registrirajo, to so motokros motorji in ATV-ji so tekmovalna vozila in kot taka ne spadajo v običajno rabo. Namenjena so za tekmovalne terene, katerih površine se morajo urediti na osnovi določil tega zakona.
- Hitrost 40 km na uro je previsoka z vidika ohranjanja narave in zmanjševanja vpliva na okolje. Umirjen promet do 25 km na uro minimalizira vplive na okolje v smislu izpustov plinov in hrupa. Prav tako ne povzroča dvigovanja prahu ter pomeni zmanjšanje nevarnosti nevarnih srečanj, tako z vozili kot s pešci.
vir: Zbirnik pripomb iz javne razprave, julij-september 2011