Moji moški kolegi vsako leto odidejo na moto sejem, da bi videli kaj novega – tj. novosti v moto industriji in ... nove drese, ki jih nosijo (nove) seksi hostese, jaz pa sem letos odšla na Eicmo (prvič) in ... našla nekaj starega - ostanek tistega že pozabljenega sveta, ko je bil zrak še zasičen s testosteronom in so moški svoja prevozna sredstva še zajahali.
Včasih sem se spraševala, kam so izginili vsi pravi dedci, odkar se gibam v moto športu pa nič več: svet dvo- in štiritaktnih mašin je poln moških, ki se še vedno slinijo, ko vidijo vroče ritke v vročih hlačkah. A če so se fantje pri človeškem sejemskem faktorju osredotočili predvsem na lepe hostese, sem se jaz na (ne nujno lepe) dirkače. Od hostesnikov sem namreč naštela ... ne morem reči naštela, ker sem videla enega samega – sicer lep primerek žrebca na Harleyju, to je pa tudi vse. Razstavljavcem bi zato položila na srce, naj na motocikle naslednje leto posadijo več tipov v verziji skoraj naked, ker sicer psihično ne bom zdržala še enega izleta v Milano v avtodomu, kjer štirje tipi non stop govorijo o najbolj osnovnih človeških potrebah.
Palec gor za Yamahina R1 in R3 (do konca strupena), Ducati Scrambler (do konca fensi šmensi), Kawasaki 300 Z (do konca brutalen), Triumph Tiger 800 XC (do konca diaboličen), Husqvarno 701 SM (do konca frajerski) in Suzuki V-Strom 650 XT z novim kljunom (do konca našpičen) – ti so uspešno prestali moj test dvignjenih kocin. Ampak električni Harley Love Wire? Kot Steven Seagal s prevezo čez usta! Oba palca gor za Rossija in Lorenza, Cariolija, Barredo, Goncalvesa, Laio Sainz in druge člane elitne dirkaške družine, ki so mojemu obisku Eicme dodali oznako R.
Kaj pa so letos proizvajalci naredili čisto zame? Dva lepotca, za katerega ne dam gor le obeh palcev, pač pa tudi obe nogi in rit: Beta Crosstrainer 300 2t z avtomatskim mešalnikom olja in bencina ter malo nižjim sedežem za čez drn in strm in Yamaha SR400 za po cesti (in malo tudi po oblakih).
Tina Torelli
Foto: PeK
