Shoei XR1000 Patriot TC-6

Čelada je bila v uporabi dlje, kot to priporočajo proizvajalci; arhiv testov na spletni strani kaže, da vsaj od leta 2008 (Test: Ducati 848 v Jerezu). Poleg tega, da je udobna, stabilna, razmeroma tiha (odvisno, česa ste vajeni), velja po devetih letih pohvaliti predvsem nesporno (japonsko) kvaliteto – razen opaznih znakov obrabe na usnjenem spodnjem delu, ki objema vrat (površina je dobila drobne razpoke) in ene luknjice na laku na zgornjem robu podbradnega dela (posledica letečega kamenčka), čelada nima (prisežem) znakov staranja. Za primer: notranjost čelade Premier podobnega cenovnega razreda je že po enem letu škripala, ena ličnica pa se je pogosto odpenjala. Pri tej Shoei: nikoli niti enega problema. Enkrat na leto sem ji privoščil nekaj silikonskega olja, nastavil mehanizem vizirja in vložek proti rosenju in zadeva 'špila'.

Na čeladi je nameščen tretji vizir: prvega sem zamenjal po približno štirih ali petih letih, nato pa še enkrat kar v isti sezoni po tem, ko mi je pod žgočim soncem padla z motocikla na bolgarsko-grški meji. Torej palec gor tudi za vizir, ki pa ni poceni (je možno, da imam v glavi številko 80 EUR?). Pravzaprav moti edino zgornji rob vložka proti rosenju, a še to le pri vožnji s športnimi cestnimi motocikli.

Na srečo nikoli nisem preizkusil, kako se obnese pri padcu, zato je lak še vedno brez prask. Tudi grafike so tako rekoč minimalno zbledele.

Brez pardona je to najboljša in najbolj vsestranska čelada, kar sem jih nosil do zdaj. Letos sem jo v Indiji zaradi starosti želel podariti kakšnemu lokalnemu mopedistu, a ni imel nihče tako velike glave (velikost XL). No, zdaj jo uporablja nek Grk. Ali Albanec, Bolgar, …

Eden redkih kosov opreme, ki si zasluži popolno desetko.

BMW Rallye 3

Preden sem imel komplet opreme z BMW-jevo značko prvič možnost preizkusiti, ne bi nikdar mislil, da je za jakno in hlače smiselno odšteti povprečno neto slovensko plačo. Evo, zmota. Medtem, ko sem izgubo devet let stare čelade že nekako prebolel, do kradljivcev zaradi hlač in jakne v 'policijskih' barvah gojim rahlo mržnjo. Ta komplet opreme je videl vse države balkanskega polotoka tja do Istanbula, Sicilijo, Korziko, Sardinijo, Dolomite, Alpe in nič kolikokrat cesto čez Jeprco. Tako je – čeprav jakna z vgrajenim ogromnim hrbteničnim ščitnikom deluje okorno, sem jo nosil celo na maksi skuterjih. Ko imaš zadevo nekaj minut na sebi, teža čudežno izgine. Zračnost in prilagodljivost sta vrhunska, žepi uporabni, zadrge in gumbi po petih sezonah brez napake; razen spodnji gumb na jakni je izgubil gumijasto kapico. Medtem, ko so moto kolegi na vsakem postanku slačili (ali vsaj odpenjali zadrge) jakne, je življenje v tem kompletu tudi sredi poletja zelo znosno. Modra barva je v teh letih le rahlo zbledela, kar pri opremi (nižjega cenovnega razreda) ni pravilo.

Slabe plati? Skoraj nikoli (razen v res hladnih dnevih) se nisem vozil s podlogami z nepremočljivo Gore-Tex membrano. Rajši se zanašam na dežni kombinezon (modro-črn dvodelni Spol, tudi ta je svoje poslanstvo opravljal z odliko in tudi ta je dobil novega lastnika). Če imaš namreč na sebi podloge, zračniki ne zmorejo opravljati svojega dela – dovajanja svežega zraka. Poleg tega pa je oblačenje dežnega kombinezona na terenu preprostejše (in predvsem hitrejše) kot zamudno slačenje, oblačenje nepremočljivih podlog in nato še jakne in hlač. Pa še to je: dežni kombinezon zaščiti tudi vsebino žepov (recimo mobilni telefon, denarnico), medtem ko notranja podloga tega ne zaščiti.

Druga stvar: če radi nosite kratke rokavice, ki ne segajo preko zapestja (v slogu tistih za motokros), bo rokav v zapestju preširok – potrebno bi bilo našiti dodatne ježke.

Tretjič: hlače so verjetno umerjene dobro rejenemu Nemcu in kot takšne široke kot vreče za krompir. Gospa z Lukovice jih je za (če se ne motim) 50 evrov ukrojila po meri.

Četrtič: zaradi zajetnih ščitnikov jakna in hlače zavzemata kar precej prostora (npr. v sredinskem kovčku), pa tudi masa je precejšnja.

Kar se udobja in kvalitete izdelave (sešili so ga Indonezijci) tiče, pripomb ni. Varnosti, tok tok tok, nisem preizkušal.

Od ena do deset? Devetka.

Alpinestars Durban Gore-Tex

S tremi sponkami (klipsnami) in čvrsto zgradbo dajejo dobro oporo pri terenski (stoječi) vožnji, hkrati pa so vseeno toliko mehkejši, da ne dajejo občutka smučarskih čevljev (pancerjev). Uporabljal sem jih na motociklih, kot so F800GS, Africa Twin, Husqvarna 701 Enduro, nekajkrat pa tudi na bolj resnih enduro strojih, čeprav je jasno, da ne nudijo takšne opore kot 'ta pravi' motokros škornji. Nudijo pač nekaj med udobno mehkobo in varno čvrstostjo. Slabe strani? Pri resnejši terenski vožnji je pomanjkljivost to, da podplat ni dovolj grob in zato drsi. Druga težavica se pojavi v poletnih dneh, ko so škornji preprosto prevroči, tretja pa je rahlo, a moteče pritiskanje zgornjega dela spodnje sponke na nart. Po petih letih (res pa, da jih nisem nosil neprestano, ampak le nekajkrat na sezono) so se na robovih podplata kazali znaki popuščanja lepila (tam, kjer se podplat prepogiba pri hoji), a to ni bilo nič takšnega, kar lokalni čevljar ne bi znal popraviti. Gotovo bi motoristično garderobo krasili še nekaj sezon. Na lestvici od 1 do 10 bi jim dal oceno 7,5.

Matevž Hribar

P.S.: Če kdo na jugu balkanskega polotoka opazi v Hribarjevega Matevža opremljenega motorista, naj ga prijazno povpraša, od kod mu vsa ta oprema.
P.S. 2: Ugodno prodam notranje podloge za hlače in jakno BMW Rallye 3.