Beta s sedežem v Toskani uspešno gradi svojo podobo in iz malega družinsko vodenega podjetja postaja vse pomembnejši izdelovalec tekmovalnih enduro motociklov.
Nenehno rast dosegajo s kakovostjo in predanostjo športu ter inovacijam, ki se v praksi izkažejo kot zelo uporabne. Po lanskem 'krčenju', torej zmanjšanju prostornine pri štiritaktnih modelih za izboljšano vodljivost motociklov, so tudi letos poskrbeli za precejšnje presenečenje. Glavna novost je vbrizg olja pri dvotaktnih motorjih in vbrizg goriva pri vseh štiritaktnih motorjih. V dvotaktnem svetu se tako v motokrosu kot v enduru olje še vedno meša z gorivom, preden gre ta v posodo za gorivo, pri Beti pa so naredili korak naprej in razvili samodejni vbrizg olja, ki ga nadzira elektronika in prilagaja količino olja glede na obremenitev motorja in višino vrtljajev. Tako dobi dvotakni motor v izgorevalno komoro idealno mešanico bencina in olja, kar zagotavlja tudi do 50 odstotkov manj dima oziroma modre meglice, ki pride iz izpuha pri tradicionalnih dvotaktnih motorjih. Ta sistem so prvič uporabili že lani na rekreativnem enduro modelu Beta Xtrainer 300 in glede na odličen odziv lastnikov so se odločili, da to uvedejo tudi v športne modele za enduro. Skrb, ali ste pravilno namešali bencin in olje in ali ste olje slučajno pozabili dodati v bencin, je zdaj povsem odveč. V posodico za olje, ki je poleg zračnega filtra, samo dolijete olje za mešanico, ki zadostuje za tri polne posode za gorivo. Ob tem, da je zdaj ta tudi prosojna, zlahka preverite raven goriva. Torej na bencinski črpalki ni več treba računati in si beliti glave, koliko olja je treba doliti ob vsakem dolivanju goriva. S tem sistemom 250- in 300-kubična dvotaktnika tudi bolje delujeta, s čimer je zagotovljena daljša življenjska doba že sicer zelo zanesljivih in za vzdrževanje poceni motorjev. Beta 250 in 300 RR imata tudi povsem novo elektroniko motorja, ki poveča zmogljivosti v višjih vrtljajih, kjer je v preteklosti padel kak očitek, da manjka moči, medtem ko ohranja tradicionalno zmerno in gladko naraščajočo krivuljo moči, kar pomeni odličen oprijem zadnjega kolesa v celotnem območju motornih vrtljajev. Zato imata oba dvotaktna modela izredno nezahtevna motorja z ogromno uporabne moči, ki jo lahko obvlada rekreativec, obenem pa bo tudi profesionalec zadovoljen z največjo močjo. Največ mehanskih sprememb je bil deležen 250-kubični motor, ki ima povsem spremenjeno geometrijo glave in sesalnih ter izpušnih kanalov. Nekaj novosti je tudi na področju okvirja, ki je močnejši in pod obremenitvami zagotavlja boljšo vodljivost. Na enduro testu, ki so nam ga pripravili v Italiji, sta se dvotaktnika izkazala z izjemno lahkotnostjo, natančno vodljivostjo ter predvsem z zelo neutrujajočo vožnjo. Po nekaj klikih za nastavitev prednjih vilic (Sachs) se je tudi vzmetenje izkazalo kot zelo kompetentno na suhi in trdi podlagi, ki je bila mešanica kamnitih poti, travnika in gozdnih stezic. Pri rabi za enduro nimamo pripomb, za resno tekmovalno rabo in vožnjo na motokros stezah pa pri Beti tako ali tako ponujajo še posebno, bolj ekskluzivno tekmovalno repliko, kjer je največja razlika predvsem v dirkam namenjenem vzmetenju. Ampak če niste ravno Miha Špindler, ki z Beto 300 RR Racing niza uspehe na najtežjih ekstremnih enduro dirkah, tega vzmetenja niti ne potrebujete. Čeprav priljubljenost enduro specialk Beta 300 RR še vedno strmo narašča in tako pri nas kot tudi v tujini proizvodnja ne more dohajati naročil, pa ne moremo mimo dejstva, da so z uvedbo vbrizga goriva v vse štiritaktne modele prijetno presenetili. Novosti na področju vzmetenja in okvirja so enake kot pri dvotaktnih modelih, a nekaj več pozornosti so namenili izboljšanju odmične gredi in sesalnih kanalov pri modelu 430 in 480 (za izboljšanje navora in moči). Vsi motorji imajo zdaj aluminijaste vijake zaradi varčevanja pri masi. Lani je naš testni voznik Roman Jelen pohvalil model 350 RR, ki je bil prvi z vbrizgom in je s tem nakazal, da sistem dobro deluje. Prav nič drugače ni zdaj s preostalima štiritaktnima motorjema z oznako 390, 430 in 480 RR. Nekoliko nenavadne oznake smo sicer podrobno predstavili že lani, zato tokrat samo na kratko: gre za optimizacijo prostornine, moči in inercije vrtečih se mas v štiritaktnih motorjih. Na račun nekaj manj brutalne moči so motocikli laže in natančneje vodljivi, predvsem pa manj utrujajo na dolgih enduro vožnjah. Če sicer kdo meni, da potrebuje veliko 'konjev', lahko še vedno poseže po 'raztegovalniku rok', Beti 480 RR, po našem mnenju pa je Beta 430 RR (torej tista, ki sodi v razred do 450 kubičnih centimetrov) ta hip najbolj vsestranski enduro motor na trgu za večino enduro voznikov. Ni podhranjena pri moči, a obenem ponuja izjemne vozne lastnosti. Če vam je enduro hobi ali rekreacija, vas občasno zanese na enduro ali crosscountry dirke, je to izjemen motocikel, ki vam bo privabil nasmeh na usta do ušes pod čelado vsakič, ko se boste usedli nanj! Ne nazadnje ne zanemarimo tudi zelo konkurenčne cene.
besedilo: Peter Kavčič
Novo na Metroplay: "Za vsako uro, ki jo vložimo v vadbo, dobimo nazaj 3 ure življenja" | Leon Bedrač, 2. del