Prva generacija Diavela z letnico 2011 je bila predstavljena jeseni 2010 na salonu motociklov v Milanu. Motoristični svet je ob nenavadnem Ducatiju dvignil obrvi, se popraskal za ušesi in se vprašal če je to morda dolgo pričakovani Mega Monster. Letos so Rdeči predstavili že tretjo generacijo Diavela, model 1260 S. Na predstavitvi na jugu Španije smo bili tudi mi.
Veste od kod ime? Diavel je v bolonjskem narečju ime za Hudiča, dobil pa ga je, ko so se v tovarni spraševali: »Kako, hudiča pa bomo imenovali tale novi stroj?« Vzdevek se je obdržal in je uradno ime motocikla, ki združuje tri popolnoma različne motoristične stile: športnega, slečenega ter kruzerja. Če v ta koktejl mešanic različnih motorističnih stilov vržemo še idejo ameriških »mišičastih« avtomobilov in stripovskih junakov, se rodi Diavel. Kot pravijo v Bologni je 1260 S nov motocikel, toliko da ima sprememb. Določajo ga nabit, zgoščen in močan sprednji del z ravnim krmilom, prepoznavnim sprednjim žarometom, zračnimi kanali ob straneh, ter odslej z novimi smerniki "3D light blade".
Preko nizko nasajenega sedeža se konča v ozkem zadku in široki zadnji gumi Pirelli Diablo Rosso III, dimenzij kot jo imajo v MotoGP. Dizajn je prepoznaven in italijansko dovršen, zato ne čudi, da je bil pravkar nagrajen s prestižno nagrado Red Dot. Je pa s spremenjeno geometriji sprednjih vilic in predteka za 10 milimetrov daljši od predhodnika, daljši so servisni intervali, kar ni nepomembno. Ciljna populacija? Možakarji srednjih let med štiridesetim in petdesetim letom, ki se radi pokažejo v svoji drugačnosti. Vodijo Američani in Italijani.
Tehnika sledi dizajnu in obratno
Če Diavela opazujete od strani, boste opazili, da šasijo tvori trojček: sprednji cevni okvir – ta je tudi nov - dvovaljni agregat Testastretta DVT 1262, ki je centralni element, vpet na cevni okvir, ter nova enoročna zadnja nihajna vilica. Agregat, ki je v novem Diavlu zaradi boljše razporeditve mase postavljen za 60 milimetrov nazaj, ima sedem konjev več kot predhodnik, pravo veljavo pa mu daje zaloga »tovornjakarskega« navora, predvsem pri srednjih vrtljajih.
Že v osnovni verziji je, ob treh načinih delovana agregata, bogato opremljen z elektronskim paketom Ducati Safety, pri katerem velja omeniti Boschov ABS, pa sistema proti zdrsu zadnjega in preprečevanju dviga prvega kolesa. »Quickshifter« je na modelu S odličen, prav takšen je barvni zaslon TFT ter Öhlinsovo vzmetenje. Motocikel si nastavite po vaših željah tudi na Ducati Link aplikaciji.
Kralj zavojev
Ko sedem nanj me pričaka sloka posoda za gorivo in sedlast sedež. Položaj za širokim krmilom je mešanica med slečenim motociklom in kruzerjem, z nogami rahlo naprej. V rokah deluje težko, a teža izgone po prvih metrih vožnje. Celo manevriranje na ozkih ulicah Marabelle, kjer smo pišoči novinarji zbrani na testu, ne predstavlja težav. Po cesti polni ostrih in tekočih zavojev, jo pičimo gor proti mestu Rondi. Redko prestavljam, v zelo živahnem tempu vozim največ v tretji, včasih v drugi in četrti prestavi. Motocikel je kljub 244-imi kilogrami odličen v zavojih, iz njih zdravo in brez nervoze pospešuje, prav tako se zaradi zanesljivih Brembovih zavor M50 mirno potopi v zavoj. Ne, ta stroj ni namenjen samo razkazovanju, pospeševanju ali lenemu križarjenju, z njim boste lahko zelo hitri. In tudi pred kakšnim lokalom vas novi Diavel 1260 S ne bo pustil na cedilu.