Husqvarna za sezono 2017 predstavlja povsem nove modele za enduro, ki so lažji, močnejši in prinašajo svež dizajn.
To je dovolj, da lahko rečem, da smo priča menjavi generacije enduro motociklov, ki nam endurašem odpirajo nove razsežnosti vožnje. Ko sem na Slovaškem preizkušal nove modele, mi je namreč postalo jasno, da mi Husqvarnini motocikli z letnico 2017 omogočajo, da sem hitrejši in bolj zanesljiv v vsem, kar sem počel na poligonu, ki je vseboval prvine motokrosa, enduro krosa in klasičnega endura. Ovinki s kanali in skoki, mize, nato počez postavljeni hlodi, traktorske gume in ne nazadnje potok z drsečimi kamni, blato, vzponi in spusti ter drseče korenine po goščavi je jagodni izbor ovir, ki jih slej ko prej sreča vsak enduro voznik. Če sediš na dobrem motociklu, je vožnja po takem terenu užitek, v nasprotnem primeru pa mučenje in nočna mora. Sam sem po celem dnevu na različnih modelih Husqvarn za enduro pridelal kar nekaj žuljev na dlaneh, ampak pri tem sem maksimalno užival. In to je tisto, kar na koncu zares šteje. Sprostitev, aktivnost, adrenalin in občutek, ko želiš čim prej nazaj na motor in na pravi enduro teren.
125 TX nič več s homologacijo za cestni promet
Husqvarna je za svoj športni enduro program pripravila sedem povsem novih modelov z novimi motorji. Od tega so trije dvotaktni. Prvi 125 TX, ki edini ni homologiran za vožnjo v prometu, sledita pa še 250 TE in 300 TE. Za vse, ki prisegajo na ventile v glavi motorja, so tu štirje štiritaktni motorji, ki poganjajo modele 250 FE, 350 FE, 450 FE in 501 FE. Nov okvir, v katerega so vpeli motorje, je manjši in lažji. Ker gre razvoj naprej, pa so vse Husqvarne zdaj opremljene s sistemom za nadzor proti zdrsu zadnjega kolesa in startnim sistemom 'launch control', da je oprijem med startom na hitrostno preizkušnjo optimalen. Za dober stik koles s podlago skrbijo oljne vilice WP Xplor 48, zadaj pa blažilnik WP DCC, ki je vpet v sistem ročičevja.
Povsem nova je tudi plastična nadgradnja, ki prinaša zanimiv in moderen ter všečen dizajn, ki se razlikuje od konkurence. Nova sta ščitnik motorja in pomožni okvir, ki je narejen iz kompozitne mase z ogljikovimi vlakni, novo je vpetje vilic, ki ni odlito, ampak rezkano na CNC-strojih za večjo trdnost, nove so stopalke, ki se same očistijo blata, nov je dizajn sedeža, ki je prekrit z nezdrsljivo prevleko, nova sta ročica zadnje zavore in hidravlični sistem sklopke znamke Magura. Vsi modeli za enduro so opremljeni z vrhunskimi gumami za tekmovalni enduro Metzeler 6-days Extreme, ki zagotovijo neverjetno dober oprijem v vseh razmerah, tudi na enduro tekmovanjih.
Tudi enduro motorji z nadzorom proti zdrsu
Vsi modeli so kompaktnejši, lažji in izredno lahkotno vodljivi. Vzmetenje, ki je polno nastavljivo, mi je omogočalo dober oprijem, pomaga pa mu še novost – sistem za nadzor proti zdrsu zadnjega kolesa, ko prek sistema vžiga na štiritaktnih modelih odvzame del presežka moči in poskrbi, da kolo ne zavrti tako močno v prazno. To je dobrodošla novost, ki pride prav med plezanjem po spolzkih kamnih in koreninah, torej povsod, kjer je slab oprijem.
250, 350, 450 ali 501? Odvisno od posameznika.
Nov okvir in vzmetenje sodelujeta odlično, zato sta vijuganje po kanalih in zavijanje po tehničnem in zaprtem terenu lahko pravzaprav pravi užitek. Motocikli so izjemno lahkotni v rokah in natančno ubogajo voznikove ukaze. Zanimivo, čeprav si veliko sestavnih delov delijo z modeli za enduro matične tovarne KTM, so v rokah lahkotnejši. Tudi karakter motorjev je nekoliko spremenjen, bolj agresiven. Če bi moral izbrati en sam model, bi se odločal med FE 450, ki je fantastično vodljiv in z močjo ter navorom dopušča tekočo vožnjo, obenem pa ni premočan ali pretežak. S FE 350 se nisem ujel tako dobro, pa čeprav je še malo lahkotnejši za vožnjo, a je motor, ki ga je treba precej bolj priganjati v vrtljaje, zahteval od mene več zbranosti in znanja za dirjanje prek ovir.
Zelo zanimiv motor je FE 250, ki je izmed štiritaktnikov najlažji v rokah in ni zahteven za vožnjo ter zato zelo dober za začetnike in za zelo zavite in tehnične terene. Ob dobrem vozniku, ki zna voziti motor na zgornjem območju vrtljajev, pa je lahko zelo zelo hiter. Najmočnejša FE 501 pa je stroj, ki svoje odlike pokaže na ravnih odsekih in med strmimi in dolgimi vzponi. Za tehnične in spolzke terene je bilo namreč preveč vsega. Tako moči kot vrtilnega momenta v motorju, ki mi je za vodenje čez zahtevne dele pobiral največ moči. Izmed dvotaktnih modelov pa moram izpostaviti TE 250. Ta me je navdušil z živahnostjo in peresno lahkotnostjo, ki me je brez težav ponesla prek vseh ovir, teh tu na tem poligonu res ni manjkalo. Predvsem sta me prepričala dovolj močan in odziven motor ter za odtenek lahkotnejši in bolj igriv značaj kot pri TE 300, ki pa briljira pri plezanju v najbolj ekstremne klance.
Če vse občutje strnem v en stavek, lahko zapišem, da nove Husqvarne za enduro prinašajo spremembe v pravo smer, vozniku omogoča, da je bolj suveren na zahtevnejšem terenu in mu pomaga varneje in učinkoviteje premagovati vse ovire. To pa pomeni več zadovoljstva po vsaki vožnji, kar je bistvo, mar ne?
besedilo: Peter Kavčič
foto: Miro M.