Prenovljeni Duke 690 R nadaljuje uspešno družinsko zgodbo. Enovaljnik, ki v bogatejši različici R brni prek Akrapovičevega izpuha, je vozen in dovolj močan, da daje veselje tudi izkušenemu motoristu.
Avstrijci so bili med prvimi, ki so tam okoli leta 1994 prvi prepoznali možnost, ki jih je ponujal sodobno zasnovani enovaljni, štiritaktni agregat. Z bogatimi izkušnjami v terenskem motociklizmu so ga v Mattighofnu vgradili v takrat novi model Duke 620, ki je postal njihov prodajni hit. V 22 letih so jih prodali več kot 50.000! Prostornina agregata je z leti rasla: prvi je imel 620, drugi 640, zadnji v vrsti leta 2008 pa 690 kubičnih centimetrov. Na najnovejšem Duku z letnico 2016 je novih 25 odstotkov delov, v agregatu LC4 pa je takšnih kar polovica. Krivulja agregata, ki ima drugačno glavo, krajši hod kovanega bata s prenovljenim sistemom dovajanja goriva, zmerno raste, je pa res, da pri odločnejšem ožemanju postane motor precej poskočen. A agresivnega divjanja celoten paket ne prenese: namenjen je živahni vožnji in/ali zmernemu križarjenju. Temu sta prilagojena tradicionalni hišni okvir iz jeklenega paličja ter sprednja enojna Brembova zavora z dvokanalnim Boschevim ABS-om. Tako kot njegovi večji bratranci je tudi Duke opremljen z elektroniko, voznik lahko tako izbira med tremi programi načina vožnje: Sport, Street in Rain. Prva dva imata enak vrh moči, v programu Street pa je podajanje moči nekoliko nežnejše.
Na širokih cestnih ridah nad Koprom je bilo užitek švigati, a pravo vrednost je Duke pokazal na bolj zavitih in zaprtih cestah. Tam pride do izraza njegova konstrukcija; lahak je v rokah, stabilen pred zavoji in na izhodih iz njih. Je pa res, da so mu ljubši bolj zavite podeželske ceste in mestno vijuganje kot kakšne kot pušica ravne avtoceste. Na modelu R se v primerjavi s standardnim sedi zaradi rahlo zamaknjenih stopal in drugačno nastavljenega vzmetenja nekoliko bolj športno, a še vedno 'terensko'. Modela se razlikujeta predvsem po opremljenosti z (elektronsko) opremo. Predvsem mlajšim bo z atraktivnim ostrorobim videzom hudo všeč. In prav tem je Duke v prvi vrsti tudi namenjen.
besedilo: Primož Jurman, foto: Peter Kavčič
Novo na Metroplay: Jan Plestenjak iskreno o enem najbolj čustvenih trenutkov njegove glasbene kariere