Super enduro za vsak dan

24. 12. 2019
Deli

Pogled na cesto pred nami je obljubljal užitke. Vzpon na hrib s številnimi ovinki, dober asfalt, mi pa na zabavnih, zanimivih, lahkotnih in živahnih potovalnih enduro strojih srednjega razreda. A moji kolegi niso vedeli, da jih na koncu čaka še prava terenska preizkušnja

Na tokratnem primerjalnem testu smo soočili same odlične motocikle, ki so nas letos vsi po vrsti navdušili in prepričali s tem, kaj zmorejo. Slabega motocikla v tej družbi ni! So pa med seboj zelo drugačni in zagotovo vsak izmed njih lahko osreči vsakega motorista ali motoristko, ki išče največ za svoj denar.

Za vsakodnevno vožnjo v službo in za boj s prometnimi konicami so odlični, ker niso preveliki in pretežki. KTM, ki je s 189 kilogrami najlažji, se v prometnem kaosu najbolje znajde. Ker ima nizek sedež, od tal je oddaljen le 850 milimetrov. Njegova plastična posoda za gorivo, ki je oblikovana kot pri dakarskih reli specialkah, mu daje izjemno lahkotnost in v kombinaciji s kratko medosno razdaljo in pokončnim kotom vilic ostro in živahno vodljivost. Dodajmo še popopran motor, ki je s 799 kubičnimi centimetri sicer najmanjši, a s 95 'konji' še kako eksploziven, in imamo žepno raketo za vsako priložnost.

Njegovo nasprotje je BMW F 850 GS Adventure, saj gre za ogromen motocikel, ki ga zares obvladuje le izkušen voznik, ki nima težav s sedežem, ki je od tal oddaljen 875 milimetrov. Poleg tega ima tudi velik 'tank', ki poln (23 litrov) prinese še nekaj več mase v zgornjo polovico motocikla in oteži okretnost. Če se veliko vozite po mestu, to res ni prva izbira. Zato pa z enim polnjenjem pride najdlje in voznika skupaj s sopotnico pripelje na cilj najmanj utrujena – v tem je izmed vseh najboljši.

Ostali trije so nekje vmes med tema ekstremoma. Moto Guzzi ima sicer še malenkost nižji sedež (830 mm) kot KTM in, zanimivo, enako prostornino posode za gorivo kot veliki BMW, a tako lahkotnega občutka kot KTM vseeno ne ponuja, saj ima 'tank' klasične enduro oblike. To je seveda zopet povsem nasprotna filozofija, kot jo je ubral KTM, ki stavi na futurizem in napreden dizajn, medtem ko Moto Guzzi na enduro klasiko. Prav ta svežina retro klasike je bila vsem na testu bolj všeč. V85TT je čudovit izdelek, na njem se bohoti italijansko oblikovanje, ki gre z roko v roki s funkcionalnostjo v vožnji. Moto Guzzi je bil odkritje tega testa in za marsikoga veliko presenečenje. Guzzi je poseben tudi zaradi kardana. Je namreč edini motocikel v tem razredu, ki vam omogoča udobje, da lahko odmislite mazanje pogonske verige.

Ostane nam še Honda Africa Twin, ki je z osveženim motorjem dobila nekaj lepšo krivuljo moči in bolje delujoče programe. Ti bdijo nad delovanjem motorja, ki je bil izmed vseh na testu največji. Sprva smo bili malce skeptični, saj po prostornini odstopa navzgor (998 cm3), a ker vrstni dvovaljnik zmore 95 'konjev', je bila odločitev, da jo uvrstimo na primerjalni test, logična, saj je moč povsem primerljiva oziroma enaka kot pri obeh BMW-jih in KTM-u. Po moči je nekoliko zaostajal le Guzzi, saj prečni V-dvovaljnik zmore 80 'konjev'. Honda sicer s sedežem, ki je v znižani izvedbi visok 850 milimetrov (v standardni 870) sodi v kategoriji kot BMW F 850 GS, zelo primerljiva pa sta si tudi po terenskih zmogljivostih.

Ko pod kolesi zmanjka asfalta, se vseh pet še vedno pelje dobro, dovolj zanesljivo, da upravičijo svoje enduro ime. Honda je na makadamski podlagi in grbinah imela nekaj prednosti. To je pokazala z igrivostjo in zanesljivimi voznimi lastnostmi tudi na meji drsenja ali pa, ko je bilo treba zapeljati čez ovire. Klasična enduro dimenzija gum, kjer je prednje kolo veliko 21, zadnje pa 18 palcev, je na terenu enostavno prednost, ko deluje z dobrim vzmetenjem. BMW F 850 GS ji je prišel najbliže, medtem ko je na presenečenje vseh veliki GS Adventure nekoliko padel na seznamu želja. Zopet zaradi visokega težišča, ki je bilo za večino precejšni izziv na terenu.

Bolj sproščeno smo se počutili na KTM-u, ki je med vijuganjem okoli skal in ovir zopet pridobival simpatije zaradi nizkega težišča in lahkotne vodljivosti. V programu Rally pa je izredno suveren tudi, ko ga po makadamu vozi manj izkušen voznik. Guzzi na terenu stavi bolj na pregovor, ki pravi, da se počasi daleč pride, in v tem je suveren in zanesljiv, predvsem pa te ne pusti na cedilu. Paziti je treba le na višino od tal, ko voziš čez ovire, da ne nasede. Če pa že, ga ščiti močna udarno ploščo, kar tudi nekaj šteje. No, v ekstreme, da bi z njim dirkali, nismo šli.

Cena je v tem razredu pomemben dejavnik, zato za jasno sliko najprej načnimo to temo. Najcenejši osnovni model v skupini je Moto Guzzi V85TT, ki ga dobite za 11.490 evrov, KTM 790 Adventure stane 12.299 evrov, BMW F 850 GS 12.500 evrov. Honda CRF 1000 L Africa Twin z modelno letnico 2019 stane 12.590 evrov, kar je akcijska cena, ker prihaja novejši model. Največ je treba odšteti za BMW F 850 GS Adventure, ki v osnovni izvedbi stane 13.700 evrov.

A pozor, zadeva je vseeno malce bolj zapletena, kajti oba BMW-ja, kot ju vidite, sta bila zelo bogato opremljena. F 850 GS je s paketom opreme, ki ponuja dejansko vse, kar si sploh lahko zaželimo. Od nastavljivega vzmetenja, programov delovanja motorja do velikega barvnega zaslona. Pod črto, realna cena je znašala 16.298 evrov. Zgodba pri F 850 GS Adventure je še bolj zanimiva, saj ima vse našteto in še športni Akrapovič izpuh, ogromna kovčka in rally paket, cena pa … 21.000 evrov plus drobiž.

Ko smo sešteli ocene in naše vtise, presedali smo se namreč z enega motocikla na drugega, smo prišli tudi do končnega vrstnega reda.

Tesen boj za vrh sta bila BMW F 850 GS in Honda CRF 1000 L Africa Twin. V bistvu oba predstavljata tisto, kar si želimo v tem razredu. Vsestranskost, dobre zmogljivosti na cesti, uživanje v ovinkih, udobje tudi takrat, ko se na motocikle usedeta dva in odpeljeta kam daleč, ter spodobno predstavo na terenu. Prvo mesto smo podelili Hondi, ker ima za odtenek živahnejši motor in preprosto ponudi za drobec več užitka v vožnji ob ceni, ki ji ob zaključku serije, preden pride nova generacija z letnico 2020, preprosto nihče ne more konkurirati.

Cena pa v tem razredu vseeno pomeni veliko. BMW ji dela družbo v vrhu tudi zaradi financiranja, ki je v Sloveniji najboljše, in s tem nekoliko ublaži razliko v ceni in tem, kaj ponuja. Tretje mesto smo podelili Moto Guzziju V85TT. Je nezahteven, zabaven, zelo natančno izdelan, poln drobnih detajlov in pa, čeprav ga uvrščamo med retro klasike, ima veliko sodobne tehnologije. Na primer, barvni zaslon, ki ga lahko povežete s telefonom, je zelo blizu temu, kar ponuja BMW, ki pa ima najboljši zaslon.

Četrto mesto je zasedel KTM 790 Adventure. Absolutno najbolj športen, radikalen in brezkompromisen v voznih lastnostih, malce pa šepa, ko govorimo o udobju ali celo o udobju za dva. Ob podrobnejšem pogledu se nekako nismo mogli otresti občutka, da bi se pri izdelavi lahko malce bolj potrudili.

Peto mesto smo podelili največjemu in najudobnejšemu za dva, BMW F 850 GS Adventure, ki se ne ustraši potovanja okoli sveta. Trije polni tanki, pa te pripelje na rob Evrope! Ampak cenovno brutalno izstopa navzgor in čeprav je vrhunsko opremljen, zahteva tudi vrhunskega voznika. Tu ne pozna kompromisa in s tem si tudi močno zoži krog kupcev na tiste, ki so zelo izkušeni za krmilom visokega potovalnega enduro motocikla.

Iz oči v oči: Tomažič Matjaž:

Da bi zadostil vsem svojim potrebam in predvsem željam, bi moral izmed tokratne peterice v garaži najti prostor za vsaj štiri. Enega BMW-ja, verjetno navadnega GS-a, bi že lahko pogrešal. Moj zmagovalec je GS Adventure, a le z nekaj cenejšim naborom opreme.Vsekakor bi razmislil o Moto Guzziju. Ta ti resnično zleze pod kožo. Če že ne s prijetnim pulziranjem dvovaljnika, bi vas moral očarati s preprostostjo, logiko in mešanico starinskosti in modernega. Če sodite med tiste, ki menijo, da Guzzi ne izdeluje uživaških motociklov, potem živite v veliki zablodi. KTM je najostrejši med primerjano peterico, vsaj kar se tiče voznih lastnosti. Njegovo razbojništvo mi je nekako pisano na kožo in lahko bi bil moj favorit. A žal je zame premajhen. Od Honde smo vsi pričakovali veliko in to seveda tudi dobili. Z relativno malo enduraškimi izkušnjami mi je bilo po prvih nekaj sto metrih terena jasno, da je Honda tu korak pred vsemi. Na cesti je v primerjavi z BMW manj posedanja in za odtenek več oddrsavanja, kar Africi Twin štejem v plus. To je motocikel, ki hrepeni po tem, da ga 'pržiš', kolikor te je v hlačah.

Iz oči v oči: Matevž Korošec

Če iščete najbolj izpopolnjen motocikel, morate seči po Beemveju. A to ni Adventure. Ta res deluje bolj možato, ampak prav to zahteva tudi od svojega lastnika. Moj nasvet: če niste višji od 180 centimetrov in vožnje po brezpotjih ne obvladate, na Adventurja raje pozabite. Raje se ozrite h KTM-u. Njihov najnovejši član ima v svoji oznaki prav tako ime Adventure, je precej okretnejši, predvsem pa presneto hiter. Res je, da v vseh pogledih ni tako izpopolnjen kot Beemve, toda če razumete KTM-ovo filozofijo in slogan, potem pomanjkljivosti, ki ga ločijo od Beemveja, morda sploh ne boste opazili. Povsem diametralno nasprotje je Gucci. Užitek v vožnji dobi v njegovem sedlu povsem drug pomen. Z njim boste užitkarili v kruzanju, ki ga pričara navorsko neverjetno zmogljiv agregat in je odlična alternativa v svetu motociklizma tudi zaradi dovršenih oblikovalskih detajlov. Tako prvinske vožnje in živahnega motorja z zvokom vred, kot jo doživite na Hondi Africa Twin, ne boste z nobenim od preostalih iz te druščine. In vse bolj se mi zdi, da bomo čez leta na sodobnih motociklih začeli pogrešati prav to.

Iz oči v oči: Primož Jurman

Ob razmišljanju o tem, katerega izmed petih motociklov izbrati, bi si sam najprej odgovoril na bistveno vprašanje. Ali se bom vozil samo po cesti in ali bom zapeljal tudi na teren? Prva izbira, ko govorim o cestni rabi, je BMW F 850 GS. Z njim se upam odpeljati kamorkoli. Tudi v Nemčijo takoj zdajle, na zelo dolg izlet. Za vsestransko uporabo pa bi najprej izbral KTM-a 790 Adventure, pa tudi Moto Guzzi V85TT bi prišel v ožji izbor. Morda mu zmanjka malce moči, sicer pa je zelo zanimiv motocikel. Veliki BMW GS Adventure je zame, ki nisem med najvišjimi, enostavno prevelik in se na njem počutim nelagodno, sploh na terenu. Po velikosti mi je najbolj ustrezal KTM. Honda je zelo 'našpičena', poskočna z odlično odzivnostjo in lego na cesti, a zame malce prevelika.

Iz oči v oči: Peter Kavčič

Honda Africa Twin je moja prva izbira, saj mi ustreza povsod, na cesti, na terenu, v mestu, z lahkoto si jo nastaviš in prilagodiš svojim željam ter slogu vožnje. Pozna se, da ima največji motor, ker pa se ta poslavlja in smo v pričakovanju novejše verzije, je tudi cena prava. Ima možat značaj tako glede vozne dinamike in pospeškov kot tudi takrat, ko se iz izpuha oglasi z močnim basom. Edini tekmec, ki pa je v naši testni izvedbi enostavno zasoljeno (pre)drag, je BMW F 850 GS Adventure. Je konkreten kos motocikla in zahteva odločnega voznika z znanjem. Moto Guzzi mi je všeč, ker je nekompliciran, učinkovit in zelo udoben. Dimenzijsko je odličen za najbolj široko množico motoristov in motoristk. Podobno vsestranski je manjši od obeh BMW-jev, ki je po moje za večino celo boljši od večjega GS-a. Ima odličen motor, vrhunsko ciklistiko in stabilnost. KTM je vrhunski enduro, ki pa je nekoliko specifičen, radikalen v ovinkih, oster pri zaviranju. Zaradi nizkega težišča in nizkega sedeža celo najprimernejši za vse, ki so manjše rasti, saj ti iščejo predvsem zanesljiv stik s podlago, ko motocikel miruje.

Iz oči v oči: Božidar Završan

Odločitev o tem, kateri je moj osebni zmagovalec, je zame dokaj enostavna. Najraje bi odpeljal domov BMW-ja F 850 GS, ker se nanj usedeš in je vse zelo domače, ne zahteva nobenega prilagajanja ali uvajanja. Veliki Adventure je zame enostavno prevelik in pretežak, zato se zanj ob tako široki ponudbi ne bi odločil. Všeč mi je bil Moto Guzzi, ki je imel zame dovolj moči in me je navdušil kot paket. Honda je zelo dober motocikel. Sprva nisem imel najboljšega občutka na asfaltu v ovinkih zaradi ozke prednje gume, a kasneje sem pridobil zaupanje in moram priznati, da me je prepričala. KTM ima svoje prednosti, kot so lahkotnost, okret­nost in dober menjalnik, ima pa pretrd sedež, poleg tega je tudi nekoliko nemiren pri večjih hitrostih.

Novo na Metroplay: "Za vsako uro, ki jo vložimo v vadbo, dobimo nazaj 3 ure življenja" | Leon Bedrač, 2. del