Pet let bo, odkar se je Valentino Rossi usedel z Yamahinimi inženirji, vrgli so ideje vkup in v naslednjih dveh letih je bil devetkratni svetovni prvak testni voznik nove R1M. Zamisel je bila prenesti del tehnologije razreda MotoGP Janezu Novaku. Trg so z R1M napadli leta 2015, na EICMI istega leta pa so predstavili še MT-10.
Kljub omembi preostalih Yamahinih modelov nič panike – še vedno govorimo o MT- 10SP. Vedeti je namreč treba, da so njeni mehanski geni skriti prav v zgoraj omenjenih sestrah. Yamaha je kupcem res ponudila model MT-10, a prava dedinja, hja, nekakšna cestna R1M naj bi bila vendarle letos predstavljena SP. Razlog tiči v njeni opremi in karakterju, čeprav je za osnovo vseeno služil model MT. Ideja je bila preprosta – 'emtejko' obarvati v hišne barve športnosti, jo opremiti z elektronskim Öhlinsovim vzmetenjem ter večbarvno armaturno ploščo TFT, znano iz modela R1M. Rezultat je letošnja novost, modelna varianta SP.
Elektronika ...
Predstavitev slečene strupenjače (Hiper Nakeda, ki sliši na ime Hitrost teme, kot so jo poimenovali pri Yamahi) se je zgodila letos pozno pozimi v Južnoafriški republiki. No, tam je bilo takrat konec poletja. Ceste v okolici Cape Towna na obali in v notranjosti so bile kar pravšnja izbira za karakter nove 'naked stvaritve' iz Iwate, saj je to mešanica hitrih, širokih cest in obalnih vijugasti poti, podobnih vrtiljaku. Čeprav je elektronika tista, ki zaznamuje njen značaj, pa naj vseeno omenimo odličen štirivaljni agregat CP4, ki, tako kot v standardni različici 'emtejke', zmore 160 'konjev', s tovornjakarskim navorom, ki včasih daje občutek, da pod vami brunda štirivaljnik – a kot V-zasnova. Kljub podobnosti je vrag v detajlih: agregat MT-10 in MT-10 SP sta v primerjavi z R1M šibkejša, imata drugačne bate, ventile, kanale za dovod zraka, zračno komoro ter lažjo drsečo sklopko. Ima pa SP tako kot športnica sistem za prestavljanje brez sklopke (QSS). S tem sistemom sta od letos opremljeni tudi osnovna različica ter različica Touring. Vozniku so na voljo trije načini delovanja agregata D-funkcije, razveselil se bo sistema proti zdrsu zadnjega kolesa, ABS je seveda standard. Največja razlika med standardnim in najnovejšim modelom MT-10 SP pa je Öhlinsovo elektronsko vzmetenje, ki avtomatično zaznava neravnine na cesti in se temu samostojno prilagaja. Prednastavljeno vzmetenje je elektronsko shranjeno v dveh načinih delovanja: A1 je namenjen ostrejši, športnejši vožnji, A2 je nekoliko mehkejše. Ob tem so na voljo še trije načini 'klasičnega' nastavljanja, kjer je vse parametre mogoče nastavljati ročno.
... in užitek
Prav igranje z nastavitvami vzmetenja je bilo na različnih tipih južnoafriških cest izkušnja. Na lepo speljanih, širokih cestah, kjer ni bilo neravnin, izboklin (ki smo jih vajeni doma), je trši način A1 pravšnja izbira, na boj zavitih, počasnejših in tudi bolj grbinastih cestah pa sem izbral način A2. Pri tem vsi elementi motocikla odlično sodelujejo, tako zavore kot aluminijasti okvir zasnove Deltabox, s kratkim medosjem. To omogoča odlične manevrske lastnosti motocikla v tesnih zavojih, užitek pa ga je zapeljati tudi po hitrih, zelo dolgih zavojih. Seveda elektronika v primerjavi s tisto pri modelu R1M ni tako sofisticirana, a je za zaupanje voznika v njeno delovanje (ki se odraža posledično z višjo stopnjo varnosti) vseeno dovolj dobro.
besedilo: Primož Jurman · foto: Yamaha