Reklamni slogan Yamahe MT-03 se glasi Sprejmi temo. Temo? Pa da vidim, kako temna je ta tema ...
Všeč mi je japonska kultura, dvakrat sem že bila v Deželi vzhajajočega sonca, zato slutim, da je slogan na mestu. Pa ne zato, ker bi to bila neka morbidna kultura temačnih ljudi, ki se le redko nasmehnejo. Nasprotno, na Japonskem je nasmeh norma in dekleta pri štiridesetih in čez se še vedno hihitajo za vsako malenkost. A Japonci jo imajo, temno plat, ki pride "na dan", ko nastopi noč. V tem smislu tudi razumem z ostrino nabito jekleno zverinico, ki sem jo vozila od mraka do zore - kot manifest teme na dveh kolesih, katerega ergonomija ti omogoče, da se je močno okleneš z nogami (sprednji del je mišičast, zadnji del minimalističen) in se z njo zliješ kot s temo. Baj baj, Hello Kitty, nastopila je noč in zrasli so mi čekani. Tako nekako. Zamika me, da bi svojo roza motoristično jakno zamenjala za črno usnje. Želja je nagonska, a tako name deluje Yamahita, kot jo poimenuje prijatelj Katalonec.
Cestnemu bojevniku, ki ga je mogoče zajahati tudi z vozniškim dovoljenjem A2 in je nastal na osnovi modela YZF-R3, so snovalci nekoliko dvignili krmilo, mu odvzeli precej teže, stopalke pospravili nazaj in s tem ustvarili položaj sedenja, ki ni nič drugega kot pripravljenost na skok v temo. Vožnja z Yamahito ni nikoli zaspana, čeprav od voznika ne zahteva veliko - ne veliko motorističnega znanja ne junaškosti. Je lahka, vodljiva, ima mehko sklopko, hiter menjalnik, zavidljiv navor za svoj razred in poskočen motor. V prvi prestavi zdrži le nekaj metrov, med tretjo in četrto je zmagovalka mestnih ulic, na ozkih ovinkih ozkih ulic je šampionka, samozavestno pa se sooči celo z avtocesto. Tako je, Yamahito sem opremila z vinjeto in se številnim ocenam moških novinarskih kolegov navkljub, ki vožnjo po avtocesti z MT-03 postavjajo pod vprašaj, pognala čez številne cestninske postaje. Mogoče pomaga, da imam 55 kilogramov, a to je konec koncev moj test. Yamahita je univerzalna, originalna, povsem dovolj fenomenalna in za tem stojim.
Tekst: Tina Torelli
Fotografije: Peter Kavčič
Novo na Metroplay: Jan Plestenjak iskreno o enem najbolj čustvenih trenutkov njegove glasbene kariere