Vozili smo: Aprilia Tuono 660 - Grmenje

Kdor je imel možnost sesti na katerokoli Aprilio Tuono, je lahko občutil, kako radikalen je ta slečeni motocikel ne glede na letnico izdelave. In nič drugače ni z najnovejšo izvedbo, ki jo poganja 1100-kubični štirivaljnik V-zas­nove. Grmenje je značilno za to vrsto motociklov iz tovarne v majhnem mestecu Noale med Padovo in Benetkami.

Po predstavljenem konceptu RS 660 pred dvema letoma v Milanu je postalo jasno, da bodo naredili tudi Tuona srednje kategorije s 660-kubičnim vrstnim dvovaljnikom, ki so ga razvili skupaj s športnim modelom RS 660. Geometrijo in nastavitve motorja ter položaj sedenja na motociklu so pri Tuonu prilagodili za bolj vsakodnevno rabo in vožnjo v gostem prometu, medtem ko je športna Aprilia RS 660 bolj domača pri večji hitrosti na hitrih, ovinkastih cestah ali celo na dirkališču.

Zavite hribovite ceste v okolici Rima so mi sredi februarja ponudile dovolj izzivov in zabave, ko sem v elitni druščini novinarjev med prvimi na svetu sedel na čisto novo Aprilio Tuono 660.

Najvarnejši v svojem razredu

Hladen, ponekod celo popeskan in prašen asfalt ni Tuonu povzročal nobenih težav, čeprav to niso ravno najboljše razmere za začetek motoristične sezone. Varnostni elektronski sistemi namreč delujejo vrhunsko. Na sprednjem delu mi je samozavest vseskozi vlival CABS (Cornering ABS), ki preprečuje zdrs kolesa tudi pri močnem zaviranju, ko je motocikel že v nagibu. To je del dodatne opreme in vse prej kot običajno na motociklu srednjega razreda. Pohvalno!

Oprijem zadnjega kolesa nadzira serijski večstopenjski sistem ATC (Aprilia traction control), ki preprečuje zdrs med pospeševanjem. Varnost je v resnici na zavidljivo visokem nivoju in omogoča toliko kot večji in dražji 1000-kubični motocikli. V vsakem primeru pa v srednjem razredu motociklov brez oklepa težko najdete bolje opremljene tekmece.

Srce varnosti se skriva v šestosni inercijski platformi, ki v milisekundah pošilja računalniku podatke, ta pa vse skupaj obdeluje in upravlja glede na vozne razmere in način vožnje. S tem seznama varnostne opreme še ni konec. Nastavljiva sta tudi nadzor jakosti motornega zaviranja in nadzor dvigovanja sprednjega kolesa. Ker se Tuono zelo rad povzpne na zadnje kolo v območju nad 4.000 vrtljaji in nato še enkrat pri 10.000 vrtljajih, ta elektronski pripomoček ni tako nepomemben. No, lahko pa ga izklopite, kot sem ga jaz, in v pospeševanju po zadnjem kolesu preprosto uživate in se zabavate.

Za to, da je lahko Tuono na izhodu iz ovinka tako poskočen, je zaslužna tudi zasnova motorja. Kar 80 odstotkov navora je namreč na razpolago v območju do 4.000 vrtljajev zaradi zamika vžiga med obema valjema pod kotom 270 stopinj. Od tod tudi njegov tako globok in odločen zvok, ki prihaja iz nizko nameščenega izpuha pod motorjem. Položaj izpuha seveda vpliva na težišče in s tem dobre vozne lastnosti med vijuganjem skozi ovinke.

Uporaba elektronskih sistemov je tudi zelo enostavna, kar je za dobro uporabniško izkušnjo vsekakor pomembno. Nič ne pomaga, če imaš kup opreme, ki je ne znaš uporabljati, ker je prezapletena. S tem torej težav ni, voznik vse upravlja z gumbi na levi strani krmila. Serijsko ima Tuono 660 tri programe delovanja motorja, in sicer Comute za dnevne vožnje v službo, Dynamic za športno vožnjo po cesti in Individual.

Pri zadnjem sem si lahko popolnoma prilagodil vse varnostne parametre in tudi izključil vsakršno posredovanje elektronike z izjemo sistema ABS, ki seveda zaradi zakonodaje ni izklopljiv. Ker gre za motocikel, ki je zelo primeren tudi za športno vožnjo, so mu namenili še dva dodatna programa delovanja za dirkališče, ki pa sta nekoliko bolj zapletena za upravljanje in v njiju zaradi varnosti ni mogoče vstopiti med vožnjo.

A s tem varnostno-zabavnih bombončkov še ni konec. Poleg velikega barvnega zaslona TFT, ki je povezljiv s pametnim telefonom (serijsko), dobite za doplačilo 200 evrov quickshifter, kar je zame osebno prvi, torej tudi zares nujen dodatek na tem motociklu. Ta pomočnik pri pretikanju mi je med vožnjo ponudil ogromno veselja. Deluje zelo dobro v vseh režimih delovanja motorja, pri odprti ročici plina pa poskrbi za fantastičen zvok med pretikanjem.

Kljub prostornini 659 kubičnih centimetrov se oglasi renčeče, drzno in mi jasno pove, na kakšnem motociklu se peljem. Ko bo tale stroj opremljen še s športnim izpuhom, na primer z Akrapovičevim, bo zvočna kulisa popolna. Ime Tuono (grom po italijansko) je ob takšnem zvoku povsem upravičeno. Imam dober občutek, da bi se tak Tuono zelo dobro izkazal tudi na dirkališču, predvsem kot odličen motocikel za motorista, ki se z vožnjo na tekmovalni stezi šele spoznava, ker je tako zanesljiv in nezahteven za uporabo, a hkrati dovolj zmogljiv, da požene adrenalin po žilah.

Igriv, zmogljiv, močan

V vožnji Tuono 660 ni razočaral. Moč dvovaljnega motor- ja se z lahkoto kosa celo z večjim motorjem. Zanimivo, za pogon tega motocikla so vzeli del odličnega motorja V4, ki poganja večjega Tuona V4 1100 in RSV4. Če poenostavim, predstavljate si, kot da bi s štrivaljnika V-zasnove odstranili par zadnjih valjev, in bi dobili pol manj prostornine ter vrstni dvovaljni motor. Krivulja naraščanja moči in navora je zvezna in lepo narašča, kar sem med vožnjo takoj občutil.

Glede na to, da tehta le 185 kilogramov, kar je najmanj v tej kategoriji, in da motor zmore ostrih 95 'konjev', je rezultat na cesti navdušujoč. Razmerje med težo in močjo je najboljše ta hip v srednjem razredu motociklov brez oklepa. Tuono 660 je iskriv motocikel, v rokah deluje zelo lahkotno in nezahtevno. Odlično ohranja smer v ovinku in tudi pri športni vožnji je miren in natančen v želeni liniji. Aluminijasti okvir skupaj z močno nihajko, ki je narejena po vzoru dirkalnih superbike motociklov, dobro opravlja svoje delo.

Zadnji blažilnik, ki je polno nastavljiv, je vpet neposredno na nihajko, s čimer so privarčevali tudi pri teži. Pod sprednje obrnjene teleskopske športne vilice premera 41 milimetrov so se podpisali pri KYB in omogočili polno nastavljivost. Odlične zavore je priskrbel Brembo, in sicer radialno vpete čeljusti grabijo v par kolutov premera 320 milimetrov.

Med vožnjo pa ni samo lahkoten in igriv motocikel, ampak tudi presenetljivo udoben. Čeprav pri Aprilii trdijo, da Tuono ni naked, ampak nekaj čisto svojega, ga vseeno uvrščam v to kategorijo motociklov brez oklepa. Ker ima spredaj zašiljen aerodinamičen kljun z vgrajenimi LED-žarometi, tudi učinkovito reže zrak. Do hitrosti 130 kilometrov na uro je vožnja povsem neutrujajoča. Šele ko je šlo hitreje, na primer 150 kilometrov na uro ali več, sem se moral malce skloniti in popraviti aerodinamično držo za ravnim in širokim krmilom, ki omogoča zelo dober nadzor motocikla med vožnjo. Ker se na njem sedi pokončno, tudi po celem dnevu nisem čutil utrujenosti.

Za svojo višino (180 centimetrov) bi si edino malo povišal sedež in s tem zagotovil manj pokrčenosti v kolenih. Sedež je za enega dovolj udoben, za sopotnico zadaj pa kakšnih prav dolgih izletov ne bi priporočal. Pomemben podatek je tudi, da zaradi zaobljene oblike sedeža po robovih tudi vsi, ki imate krajše noge, ne boste imeli težav z doseganjem tal.

Če dobro pomislim, je Tuono 660 zelo primeren tudi za motoriste začetnike. V programu Comute je nežen ob dodajanju plina, hkrati pa ob vsej tehnološki superiornosti ter serijsko vgrajenih varnostnih sistemih zelo varen za tiste, ki šele začenjajo svojo moto kariero. Na voljo je tudi za izpit A2.

Ob visoki kakovosti izdelave in lepo vidnih podrobnostih ter bogati opremi je po mojem subjektivnem mnenju to eden najlepših novih motociklov v letošnjem letu. Zato me tudi ne preseneča, da Aprilia za Tuono 660 zahteva kar lep kupček evrov. Točno 10.990 evrov stane v osnovni izvedbi. Z dodatno opremo pa si ga lahko tudi personalizirate in prilagodite svojim željam in potrebam. Naj si gre za komplet stranskih (mehkih) kovčkov za potovanja ali za dodatke iz ogljikovih vlaken in Akrapovičev športni sistem za ostrejšo, dirkalno podobo in gromek zvok.

Novo na Metroplay: Maja Keuc iskreno o življenju na Švedskem in kaj jo je pripeljalo nazaj