Da največja specializirana revija na svetu, ameriški Dirt Rider, tvoj povsem sveži izdelek imenuje za motocikel leta, je dosežek, ki vtisne močan pečat. Beta RR 300 2T z letnico 2014, ki je naslednica tega motocikla, je zato le malenkostno dodelana.
Veliko manjših sprememb so namenili celotni paleti dvo- in štiritaktnih motociklov, specialk za hard endro. Beseda specialka ima v tem primeru popolno težo, kajti Beta je eno tistih italijanskih podjetij, ki da ogromno na tradicijo. Letos praznujejo 110 let, so družinsko podjetje s 150 zaposlenimi. Najprej so izdelovali kolesa, po drugi svetovni vojni, ker je bila pač taka potreba, pa še motocikle. Vedno so rasli zmerno, nikoli niso sledili glavnemu toku, ampak vedno iskali svojo priložnost v nišnih izdelkih.
Pri nas je po krivici in predvsem zaradi v preteklosti neaktivnih zastopnikov to širši javnosti neznano ime. Če vprašate koga iz triala ali endura, pa Beto zelo dobro pozna. Ob vstopu v trial, konec 80. let, so dodobra pretresli sceno in sprožili revolucijo sodobnih motociklov, ki imajo aluminijast okvir. Del Evrope jih pozna tudi zaradi skuterjev (predvsem Francija in Nemčija), od blizu pa so jih spoznali vsi, ki so kdaj sedli na KTM-ove motocikle in 'minikros' mopede, saj Avstrijcem dobavljajo motorje.
Zanimivo je, kako se zadev lotevajo postopoma. Najprej so za svojo enduro paleto motociklov uporabili KTM-ove motorje, po desetih letih pa so naredili povsem svojega, ali natančneje, štiri izvedenke enega motorja. Štiritaktniki nosijo oznako RR Enduro 4T 350/400/450 in 498.
No, lani so na trg poslali še dvotaktna modela RR Enduro 2T 250 in 300, ki sta požela izjemen uspeh. In tudi na predstavitvi v Toskani je bila največja gneča prav pred dvotaktnim tristotakom. Obe dvotaktni specialki so opremili z izboljšanim vzmetenjem in jima namenili rahlo posodobljen okvir, razvit s pomočjo sodobne računalniške tehnike. Ko smo že pri novostih: večja je tudi posoda za gorivo, ki zdaj meri devet litrov in pol in je iz bele prozorne plastike, skozi katero se lažje oceni, koliko goriva je še na voljo.
Na seznamu so še nov sedež, ki zagotavlja več udobja, nov sprednji blatnik, ki bolje zaščiti pred vodo ali blatom, trši zavorni koluti in vzdržljivejši dušilec. Medtem ko sta oba motorja dobila nov notranji pokrov sklopke in vijak za kontrolo nivoja olja, je izpušni ventil na 250-kubičnem modelu predelan tako, da omogoči zvezno podajanje moči od najnižjih do najvišjih vrtljajev. Ali poenostavljeno: značaj motorja so približali tistemu s 50 kubičnimi centimetri več prostornine.
In vse to je pri enduro vožnji še kako pomembno! Upamo si trditi, da sta to dvotaktna motorja z najlepše razporejeno močjo in v marsičem spominjata na delovanje štiritaktnih motorjev. Vsa ta uporabna moč seveda zagotavlja odličen oprijem zadnjemu kolesu in v kombinaciji z geometrijo, ki omogoča lahkotno vodenje motocikla, sta obe Beti ustvarjeni za vse, ki radi plezajo in se vozijo po zahtevnih terenih. Zelo netipičen dvotaktni motor bo blizu tudi vsem, ki so sicer zapriseženi štiritaktni tehniki. A z vsega 105 kilogrami mase je občutek včasih res podoben kot na malce bolj robustnem gorskem kolesu.
Tristotak, ki vedno ubogljivo zagrgra ob pritisku na gumb zaganjalnika, ima tako prožen motor, da smo lahko v tretji prestavi prevozili celoten enduro test, ki je bil speljan po delu pašnika in skozi gozd. Resnično je zanimiv njegov značaj, ki je ravno nasproten od predstav, kaj naj bi pomenil dvotaktni motor, saj ne puli krmila iz rok, ne straši s poblaznelim povzpenjanjem na zadnje kolo, ampak le tekoče kot voda iz ovinka do ovinka požene motocikel in voznika na njem v osupljivem pospešku. Hecno, ampak obvladoval bi ga lahko tudi neizkušen voznik. Noro pa navduši s tem, kako globoko dopušča nagibanje v ovinku. Za tak podvig morajo med seboj odlično sodelovati motor, vzmetenje in okvir.
Do popolnosti mu manjka le še bolj prilagodljivo vzmetenje, kot ga recimo ta hip ponuja WP (ki smo ga preizkusili na Husabergih z letnico 2014). A tudi brez tega sta Beta RR Enduro 250 in 300 odlična enduro motocikla. Prepričani smo, da bi se dokaj dobro znašla tudi na stezi za motokros, a njun pravi teren je divjina, odkrivanje novih poti, premagovanje najzahtevnejših preprek, vožnja s kolegi, ko se za ves dan ali celo za nekaj dni odpraviš na pustolovski izlet. Z ugodno ceno in predvsem nezahtevnim (in poceni) vzdrževanjem sta dvotaktnika zelo zanimiva in predvsem aktualna v trenutnih ekonomskih razmerah.
Štiritaktni paleti motociklov so prav tako predelali vzmetenje (vilice Marzocchi in blažilnik Sachs), ti imajo zdaj komponente z manj trenja, manjšimi tolerancami, ki pri srečanju z ostrimi robovi ali skalami zagotavljajo boljše delovanje. Malenkost so se poigrali tudi z okvirjem, ki je zdaj še izboljšan. In kako se zadeva pelje? Hja, najprej smo zajahali mišičnjaka 498, ki je pravi bombnik, nabit z navorom in izredno stabilen na svojih FIM enduro gumah. Testna steza, speljana delno po travniku in delno po pravkar požetem polju pšenice, je bila prava drsalnica in odličen test navora in načina podajanja moči na tla.
Malo preveč agresivnosti na plinu je takoj sprožilo zdrs zadka, prav tako je bilo treba paziti pri doziranju na močnih, na trenutek kar preveč agresivnih zavorah (predvsem zadnja zavora). Najmočnejši izmed štiritaktnikov se nenehno postavlja na zadnje kolo, srednjekategornik z oznako 450 je ravno pravšnji, vsestranski, za pravo navdušenje pa je poskrbel najmanjši, 350-kubični motor. V tega smo se kar malce zaljubili, saj je izredno lahkoten in vodljiv, tako da lahko izkoristiš vse prednosti manjše vztrajnosti v motorju.
Terja manj moči, da letiš kot 'profi' skozi ovinke in po grbinastem terenu, predvsem pa izredno lepo vleče skozi celotno območje vrtljajev in se ne upira priganjanju do skrajnih meja, če je ravno takšna potreba. Z malenkostno dodelavo, morda za dva zoba večjim zadnjim verižnikom in osebnemu slogu nastavljenim vzmetenjem, je to prava enduro raketa za izredno širok krog ljubiteljev terenske vožnje. Dve večji prednosti motocikla sta tudi izredno dober položaj za krmilom in na splošno ergonomija, naravnana na udobje. To je motocikel, na katerem se bosta dobro znašla tako visok kot nizek enduraš.
Toskanske griče smo zapustili polni pozitivnih vtisov, saj so nove Bete RR z dvotaktnimi in štiritaktnimi motorji ter po novem spet v rdeči barvi lepo dodelani motocikli, polni kakovostnih komponent, in predvsem zelo uporabni za tisto, za kar so jih naredili – enduro! Ob urejeni dobavi nadomestnih delov in trgovcih, ki tudi sami dirkajo ali vozijo enduro in trial, je Beta končno resno vstopila tudi na slovenski trg.
Cene modelov 2014
Beta RR 250 2T 7.390,00
Beta RR 300 2T 7.690,00
Beta RR350 4T 8.190,00
Beta RR400 4T 8.190,00
Beta RR450 4T 8.290,00
Beta RR498 RT 8.790,00
Besedilo: Peter Kavčič
Novo na Metroplay: Jan Plestenjak iskreno o enem najbolj čustvenih trenutkov njegove glasbene kariere