Vozili smo: Beta RR Enduro 4T 450 in RR Enduro 2T 300

Besedilo: Peter Kavčič  Foto: Saša Kapetanovič

Beta je namreč znamka z več kot stoletno tradicijo (prihodnje leto bodo praznovali 110 let obstoja), ki prihaja iz Firenc, njihova posebnost pa je, da so ves čas ohranjali zmerno rast in da v svetu motociklizma slovijo kot butični izdelovalec specialk. No, Italijani so sicer znani po dvokolesnih specialkah, tako tistih z motornim pogonom kot tistih brez njega, in te Betine specialke so presneto zanimive!

Do leta 2004 so tesno sodelovali s KTM-om in za njihove motocikle za najmlajše izdelovali motorje, v zameno pa jim je KTM odstopil svoje štiritaktne motorje, ki so jih vgrajevali v povsem svoje okvirje, opremljene s klasičnim vzmetenjem. Lahko bi rekli, da so bili to KTM-i z 'vago', saj so pri oranžnih že takrat (kot tudi še danes) prisegali na PDS-sistem vpetja zadnjega blažilnika. To pa ni bilo všeč vsem enduro voznikom in Beta je odkrila odlično tržno nišo.

Lani so pri Beti naredili še en velik korak naprej in predstavili povsem svoj 250- in 300-kubični dvotaktni motor. Okvirja med dvo- in štiritaktnim motociklom sta različna zaradi specifike obeh motociklov, plastično nadgradnjo in vzmetenje pa si delita.

Med prvim spoznavanjem z motocikli te pri nas po krivem nepoznane znamke nas je najbolj zanimalo prav to, kako so naredili dvotaktnega tristotaka. Takoj na začetku moramo poudariti, da sta nas na vseh modelih pozitivno presenetila zelo visoka stopnja kakovosti izdelave in uporaba kakovostnih komponent, od krmila, plastike, ročic do zadnjega vijaka.

Med presedanjem z dvotaktnika na štiritaktnik in nazaj je postalo jasno, da sta to dva povsem različna motocikla. Tristotka je lahka, z nizko nameščenim krmilom in bo všeč specialistom in vsem, ki so vajeni japonskih kros motociklov, saj je ergonomija zelo kompaktna, medtem ko je na štiritaktni 450-kubični enduro specialki prostora več, predvsem dvignjeno krmilo navduši vse, ki so nekoliko višje rasti, in zagotavlja idealen položaj za daljše enduro vožnje ali transferje na dirki. Prijetno ozka je tudi med nogami.

Dvotaktni motor lepo vžge s pritiskom na gumb (zaradi razporeditve mase je zaganjalnik pod motorjem) in iz FMF-ovega dušilca mehko, a hkrati rezko zadrdra dvotaktna melodija, ki s svojo glasnostjo ostaja znotraj meja dovoljenega po najstrožjih FIM-standardih. Za ostro vožnjo je ergonomija odlična, prav tako odlično z motorjem sodelujeta natančen menjalnik in sklopka, ki je hidravlično vodena in je med vožnjo ni treba nastavljati.

Presenetila je tudi uglajenost motorja, ta vleče z zelo mehko, zvezno krivuljo naraščanja moči in je do zdaj eden najboljših približkov štiritaktnikom, ki imajo največjo prednost prav v enakomerno razporejeni moči in velikem navoru. Seveda še vedno ostaja dvotaktnik, torej se hitro odziva na plin, vendar nima tiste brutalnosti, ki smo je bili vajeni pri konkurenci.

Na kratko: motor je prožen, močan, a neagresiven. Strah, da je 300 'kubikov' preveč, je povsem odveč. Lahko rečemo, da je za enduro to idealen motor, zlasti za voznika z vsaj nekaj izkušnjami z dvotaktnimi motorji. Ker je lahek in ima odličen oprijem zadnjega kolesa, je to pravi plezalec, tako da ga priporočamo ljubiteljem ekstremov in vsem, ki želijo zelo lahek enduro motocikel (le 104 kg 'suhe' mase). K odličnemu vtisu zelo pripomore tudi polno nastavljivo vzmetenje, ki na terenu deluje brezhibno. Spredaj za blaženje skrbi par Marzocchijevih obrnjenih teleskopov, zadaj pa Sachsov blažilnik.

Vse, kar bi si želeli izboljšati, je občutek na zadnji zavori, medtem ko k sprednji nimamo pripomb. 260-milimetrski kolut z dvobatno čeljustjo dobro opravlja svoje delo. Ob misli na to, da stroškov vzdrževanja pri tem dvotaktniku skoraj ni, je to res odličen vsestranski enduro motocikel. S ceno 7.690 evrov je ravno za tisočaka cenejši od KTM-ove tristotke, kar je vsekakor zanimiva ponudba.

Za vse, ki prisegate na štiritaktne motorje in na dolge enduro ture, kjer se v enem dnevu prevozi veliko kilometrov, je Beta RR 450 motocikel, ki ne bo razočaral. Navduši s stabilnostjo na hitrejših delih in z lahkotnostjo, sam 449,39-kubični motor pa je po moči v zlati sredini. Podobno kot dvotaktnik je tudi ta zelo prožen, z zvezno krivuljo naraščanja moči. Vzmetenje je delovalo čvrsto, za marsikoga morda celo malo preveč, žal nam čas ni dopuščal preizkusa z nastavitvami. S 113,5 kilograma suhe mase na papirju ni najlažji, a v rokah se pelje lahkotno, kar tudi veliko šteje. Z nekaj mehkejšimi nastavitvami vzmetenja in predvsem z za dva zoba večjim zadnjim verižnikom bi mu precej nabrusili značaj. Tudi tu je cena za tisočaka nižja od glavnega konkurenta, kar tudi nekaj šteje.

In za konec še prvi vtis o Beti Evo 300 za trial: zanimivo se nam je zdelo spoznanje, da se tako enduro kot triali peljejo zelo lahkotno, dajejo dober občutek vodljivosti in bi tako miže ugotovili, da za njimi stoji isti proizvajalec. Podajanje moči je mehko, kar je spet enako kot pri enduro modelih. To je na Beti za trial odlično, vsaj kar zadeva nas, ki smo v trialu na stopnji prvega razreda osnovne šole.

Za 2013 so EVO 250 in 300 2T opremili s povsem novim okvirjem, ki je preoblikovan s pomočjo visokega tlaka vode (hidroforming – prvič uporabljen v trialu). Tako so prihranili pri masi in povečali posodo za gorivo, ki se skriva znotraj aluminijastega okvirja. Zato je motocikel še bolj vsestransko uporaben, z večjim dosegom s polno posodo goriva. Vzmetenje je na trialu delovalo odlično, z dobrim občutkom nadzora. Žal pa tega, kako dober je, ko se poskušaš izstreliti na dva metra visoko skalo, nismo preizkusili.

Za vse, ki so tako dobri, so pri Beta Slovenija zagotovili, da jim omogočijo individualen test. No, tudi sicer lahko Bete preizkusite po predhodnem dogovoru, kar je zelo dobrodošla novost na našem trgu.

Če pomislimo, da je Beta svojo sodobno zgodbo zgradila prav s triali in uspehi v tem atraktivnem, a specifičnem športu, lahko rečemo, da to znanje uspešno širijo na druga področja delovanja. S kakovostnimi motocikli za atraktivno ceno in svežimi idejami so na odlični poti.

Iz oči v oči

Tomaž Pogačar

RR 450 4T

Motor me na prvi vtis nikakor ni prepričal. Mehkobno podajanje moči (neodločno – sam bi zamenjal zobnike na sekundarnem prenosu) in (pre)trdo nastavljeno vzmetenje je prvi vtis. Na makadamu in na trdnih gozdnih poteh je vzmetenje všečno, saj je povratna informacija zelo natančna. Motor se lahkotno pelje in nikakor ni nervozen. Ko pa sem z njim zapeljal na kamnit teren (skalnat), je pretrdo vzmetenje v kombinaciji z mojim (turističnim) znanjem postalo moteče. Verjetno bi se z nekaj kliki na vzmetenju približal želenemu, pa tudi gume so bile preveč napolnjene ...

RR 300 2T

Najprej naj povem, da dvotaktni motorji niso moja domena. Nekaj sem jih že vozil, toda nikakor nisem strokovnjak na tem področju. A kljub temu lahko rečem, da je motor izredno lahkoten, niti ne preveč živčen (česar sem se bal) ter izredno močan in agresiven v višjih vrtljajih. Z odličnim oprijemom na zadnjem kolesu se je izkazal s svojimi plezalnimi lastnostmi, ki po malem že mejijo na trial bratrance iz istega legla.

Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o svoji najljubši tehniki pomnjenja