Ducati je bil v razredu zverinsko hitrih dvokolesnikov prvi s sistemom proti zdrsu pogonskega kolesa, Honda pa ponuja ABS. Bodo drugi sledili?
Pri BMW-ju pravijo, da bo njihov S 1000 RR imel vgrajeno oboje, torej bo elektronika preprečevala zdrs tako pri pospeševanju kot pri pojemanju. Da je smer prava, so dokazali tudi pri nemški reviji PS, kjer so preizkusili Ducatija 1198 S in Hondo Fireblade na dirkališču ter primerjali grafe hitrosti z vklopljeno elektroniko in brez nje.
Rezultat: krajša zavorna pot pri Hondi in hitrejše pospeševanje iz ovinkov pri Dučetu. V elektroniki JE prihodnost, pa naj bomo še tako proti. Samo poglejte, kako se stvari razvijajo v avtomobilskem svetu …
Da so za potrebe dodatne hidravlične in električne napeljave lahko vgradili močnejši akumulator, so morali spremeniti prostor pod sedežem, zaradi česar je spodnji del (nad zadnjo gumo) za nekaj centimetrov debelejši kot pri motociklu brez ABS-a, česar verjetno na prvi pogled niti ne boste opazili. Poleg tega ima Fireblade še nove smernike, to pa je tudi vse. Tako tehnično kot oblikovno ostaja enaka lanskemu modelu, ponudili pa so jo v novih barvnih kombinacijah.
Najteže pričakovana je seveda strupeno dirkaška Repsolova v oranžno-črno-rdeči, polepljena z enakimi sponzorji kot dirkalnik v kraljevem razredu svetovnega prvenstva. Druga grafična novinka, po mojem osebnem mnenju celo lepša od Repsolke, je odeta v Hondine dirkaške barve, z njo pa so obelodanili 50. obletnico uspešnega udejstvovanja na dirkah.
Odeta v barve slovenske zastave je manj agresivna kot kričeče oranžna Repsol, zelo lepo pa se ji poda črn odtenek, ki se zašiljeno zaključi med prednjima lučema. Poleg teh dveh so ponudbo osvežili še z modeloma v mat črni in biserno modri barvi. Toliko o barvah.
Honda je lani postala sinonim za motocikel z zelo centralizirano maso. Deluje nabito in hkrati majhno, saj je zadnji del izredno minimalističen, prav tako pa je prednji del tak, kot bi ga nekdo skrajšal z močnim udarcem v masko.
Popoln videz Fireblade dobi šele takrat, ko za dirkaške namene nosilec tablice s smerniki in ogledala odstranimo, plastične dele pa zamenjamo z dirkaškimi, torej takimi brez odprtin za svetila. Ko uzrete tako pripravljen stroj, ki mu po možnosti izpod agregata štrli športni izpuh, vam je jasno, da gre za pravi superbike.
Test 1.000-kubične CBR-ke je na dirkališču v Katarju sledil, potem ko smo končali vožnjo s sestro CBR 600 RR. S 600 naravnost na 1.000 'kubikov'. Pa sploh ni tako velike razlike! Kar se tiče trikotnika sedež-stopalke-krmilo, je položaj zelo podoben, še največja sprememba se občuti med nogami, saj sta aluminijast okvir in posoda za gorivo na močnejšem motociklu širša. In seveda, takoj med manevriranjem se občuti, da je dvokolesnik z litrskim agregatom težji.
Potem pa – plin. Uff, no, tu pa je razlika občutna. Že iz srednjega območja vrtljajev motor tako hudičevo vleče, da prvih nekaj krogov, razen na ravninah, štirivaljnika sploh ne zavrtim do rdečega polja. Šele kasneje spoznam, da nove Bridgestonove BT 003 držijo dovolj dobro, da pospeševanje iz ovinkov ni nikakršen bavbav, da je le treba imeti pravo mero pameti v desnici pa zadnja guma ne bo zdrsnila.
Zavore strupeno dobro primejo in dolgo časa je mogoče voziti tako, da 'Combined ABS' sploh nima nikakršnega dela. Ampak ni nobene panike, tudi ko smo pri 270 km/h preveč pogumni, saj elektronika zelo lepo umiri motocikel in poskrbi, da kolesa ne blokirajo in da voznik ne poleti čez krmilo. Pri pretiravanju (torej pri krčevitem zaviranju) se zadnje kolo sicer za trenutek odlepi od tal, a se hip za tem Fireblade umiri in omogoči varen pojemek.
Moči je dovolj, glede tega se verjetno strinjamo. Še posebej s športnim izpuhom in z elektroniko, ko RR pridobi najenakomernejšo krivuljo moči in navora v razredu (kar preverite na www.akrapovic.net).
In zdaj, z elektronsko podprtimi zavorami, so izboljšali še varnost tega izstrelka na dveh kolesih. Na vprašanje, ali bodo kmalu predstavili še nadzor proti zdrsu kolesa, so na novinarski konferenci odgovorili, da ne prav kmalu. Jim verjamete?
Honda CBR 1000 RR Fireblade
Motor: štirivaljni, štiritaktni, tekočinsko hlajeni, 999 cm? , elektronski vbrizg goriva ? 46 mm, 4 ventili na valj.
Največja moč: 131 kW (178 KM) pri 12.000/min.
Največji navor: 112 Nm pri 8.500/min.
Prenos moči: šeststopenjski menjalnik, veriga.
Okvir: aluminijasti.
Zavore: spredaj dva koluta ? 320 mm, radialno vpete štiribatne čeljusti, zadaj kolut ? 220 mm, enobatna zavorna čeljust.
Vzmetenje: spredaj nastavljive obrnjene teleskopske vilice ? 43 mm, 120 mm giba, zadaj nastavljiv enojni blažilnik, 135 mm giba.
Gume: 120/70-17, 190/50-17.
Višina sedeža od tal: 820 mm.
Posoda za gorivo: 17, 7 l.
Medosna razdalja: 1.410 mm.
Teža: 199 kg (210 kg z ABS-om).
Zastopnik: Moto center AS Domžale, Blatnica 3a, Trzin, 01/562 33 33, www.honda-as.com
Prvi vtis
Videz 4/5
Petice si ne zasluži zato, ker nekateri nad zelo specifičnimi linijami še danes, po več kot letu dni od predstavitve, še vedno niso navdušeni. Honda je zelo lepa v HRC-barvi ali v popolnoma dirkaškem oklepu brez luči.
Motor 5/5
Zelo močan in prožen izvrstno nadgrajuje odlično ciklistiko. Prednost Honde pred konkurenco je, da kljub igrivim voznim lastnostim ostaja mirna med eksplozivnim pospeševanjem iz ovinkov, tudi po zaslugi elektronskega blažilnika krmila.
Udobje 2/5
Ima le tri centimetre in pol daljše medosje kot 600-kubična sestra, zato dolgonogi vozniki tarnajo nad utesnjenim delovnim prostorom. Sedež, posoda za gorivo in krmilo sicer omogočajo dober stik s strojem. Da serijski superšportniki niso več motocikli za zganjanje turizma, vam je pa jasno, kajne?
Cena 3/5
Cenovno je Honda uvrščena tja, kjer smo je v družbi podobnih vajeni – je malenkost dražja od Kawasakija in Suzukija ter za nekaj sto evrov cenejša od letos nove R1. Dokaj visoka pa je cena protiblokirnega zavornega sistema.
Prva ocena 5/5
Zaradi odličnega motorja, lahkotnih voznih lastnosti in odličnih zavor jo težko ocenimo slabše kot s petico. Da gre za eno leto star stroj, se ji ne pozna, pohvaliti pa gre tudi možnost dokupa ABS-a. Samo lepo vas prosimo – vseeno ne kupujte takega stroja za iskanje meja fizike na cesti. Zgolj v vrednost: v drugi prestavi gre čez 200 km/h …
Matevž Hribar, foto: Honda
Novo na Metroplay: "Naš največji uspeh je bil tudi strel v koleno" | Ivo Boscarol