Vozili smo: Honda VFR1200F

18. 3. 2010 | Peter Kavčič
Deli

O novem Hondinem agregatu se je do prihoda nove VFR 1200 F veliko šušljalo, polemiziralo, špekuliralo. Pravzaprav se je začelo takrat, ko je Honda začela dirkati s svojo RC211V v razredu MotoGP. Ali bo V4 ali V5, so bila sladka ugibanja. Zdaj so vsi pogledi uprti v novega 'igralca' na sceni.

Predlansko jesen je bilo ugibanj konec. V4 bo! Novi agregat ni doživel premiere v superšportni CBR 1000 RR, prav tako ne v hitri XX 1100, ampak v novi VFR 1200 F s povsem novim in zelo zanimivim štirivaljnikom z valji v obliki črke V pod kotom 76 stopinj.

A nova tehnika oziroma štirivaljno srce v obliki črke V ni vse. Poskrbeli so za svežo obliko, ki je po prvih vtisih, ki smo jih zbrali, všečna. Številni komentarji mimoidočih ali pa celo motoristov, s katerimi smo se srečali v tem mrzlem marčevskem vremenu, so bili izredno pozitivni. Motocikel je vsekakor nenavaden na pogled, a hkrati tudi lep ter predvsem skladen in čistih oblikovalskih linij. Tudi če bi sami izbirali barvo, bi se prej kot za srebrno odločili za temno rdečo. A vrnimo se k tehniki, ki je VFR 1200 F ponuja v izobilju.

Če ste se kdaj spraševali, kaj imamo od tega, da Honda dirka v razredu MotoGP, je zdaj odgovor tu. Štirivaljnik je zasnovan po podobnem konceptu kot agregat, s katerim dirkata Dani Pedrosa in preostala druščina. Agregat je majhen, kompakten, z eno odmično gredjo v glavi, kar imenujejo UNICAM – enako kot pri RC211V ali motokros modelu CRF 250/450.

Prostornina znaša nekoliko več, kot pove oznaka, in sicer 1.237 cm? , kar je za tak motocikel več kot dovolj, saj zagotavlja moč 171 'konjev'. Ne nazadnje gre za športno-potovalni motocikel, in ne za superšportnika, s katerim bi se podili in bojevali s sekundami in stotinkami na dirkališču. Morda je še bolj kot podatek o moči zanimiv podatek o navoru. Zavidljivih 129 Nm doseže pri 8.750 vrtljajih na minuto, a še bolj zanimivo je dejstvo, da 90 odstotkov navora doseže pri vsega 4.000 vrtljajih!

To pa so že podatki, ki se jih ne bi branil tudi boljši avto, kaj šele motocikel. Pa boste rekli, zakaj toliko govorjenja in pisanja o navoru, saj pri motociklih menda štejejo 'konji', a to ni res. Na cesti ima navor prednost, saj vam omogoča tekočo vožnjo in dobre pospeške iz ovinka, poleg tega ni treba veliko posegati po prestavni ročici menjalnika.

In motor V4 vse to opravi z odliko. Je izjemno prožen z zelo lepo in zvezno naraščajočo krivuljo moči, kar na cesti med vijuganjem po serpentinah zasluži popolno desetko. Ob tem se štirivaljnik oglaša z mehkim in predvsem drugačnim zvokom, ki ti zleze pod kožo. Ni namreč tako agresiven kot pri vrstnih štirivaljnikih, ampak ima tisto mehko basovsko noto, ki je značilna za dvovaljnike. Medtem ko si, kot rečeno, motor zasluži najvišjo oceno, pa lahko rečemo, da se enota za vbrizg goriva lahko še za odtenek popravi, a le pri dodajanju plina iz najnižjih vrtljajev. Plin se sicer dodaja prek računalnika in električnega kabla.

Prenos moči so speljali prek odličnega šeststopenjskega menjalnika in za zdaj enojne sklopke (različica z dvojno sklopko pride predvidoma konec spomladi) na kardansko gred, ki poganja zadnje kolo. Kardana pri športnih Hondah resda nismo vajeni, a je pri tem Honda pametno sledila BMW-ju in dobro opravila svojo nalogo. Kardan je namreč skoraj neslišen, predvsem pa lepo neposreden pri dodajanju plina in pospeševanjih.

No, pa tudi na spreje za verigo lahko kar pozabite. Packarije, stroškov vzdrževanja in menjave ter seveda skrbi za mazanje ni več. Pohvaliti moramo tudi odlično delujočo drsečo sklopko, ki pri ostrem pretikanju prestav navzdol preprečuje blokiranje in zdrs zadnjega kolesa. Ob vrhunsko delujočem ABS-u, ki nam je na mrzlem, prašnem in s peskom pokritem asfaltu prišel še kako prav, je za varnost dobro poskrbljeno.

Izjemno dober, varen in zanesljiv občutek zagotavlja nova VFR–a tudi med vožnjo. Zaradi nizkega težišča oz. centralizacije mase blizu le-tega so vozne lastnosti izjemne. Kljub vse prej kot prijaznim voznim razmeram motocikel neverjetno mirno in uravnoteženo sledi ukazom voznika. Ob odličnem motorju, skrbi za varnost in udobju si upamo trditi, da je to največja prednost nove Honde. Tudi s položajem za krmilom in z obliko sedeža so zadeli v črno, saj je občutek nadzora v ovinku naravnost izjemen. Še predobro poznamo motocikle, ki jih je treba siliti v ovinek, ali take, ki se čudno obnašajo pri dodajanju plina ali izhodih iz ovinkov.

Ob prvem stiku z motociklom nas je prijetno presenetila tudi dovršena aerodinamika. Pri Hondi sicer pravijo, da so se učili (ponovno) pri dirkanju v MotoGP, ampak s tem motociklom so morali prevoziti tudi kar nekaj testnih kilometrov, saj je VFR zelo mirna tudi pri 260 km/h in od voznika ne zahteva športne, ob posodo za gorivo 'prilepljene' drže. Vse do 220 km/h je povsem udobna naravna pokončna drža za krmilom. A da ne bo pomote, vseeno ne gre za superšportnika, kar dokazuje tudi dejstvo, da se motocikel zelo lepo in mirno pelje tudi pri 50 km/h na mestnih ulicah.

Če povzamemo v en stavek: gre za izjemen motocikel, ki odlično nadgrajuje stari model, in če vas privlači športno potovanje, si ga le privoščite. Sicer ni najbolj poceni, glede na to, da osnovni model stane 15.990 evrov, a verjetno cena ne bo glavni kriterij pri nakupu. Za pol manj denarja imajo pri Hondi prav tako zelo dober motocikel CBF 1000 (a žal ne tako dober, kot je ta VFR).

Iz oči v oči . .

Matjaž Tomažič: S tem motociklom je Honda prisolila močno zaušnico predvsem bavarskemu K1300 S-u, a hkrati ponudila več kot idealen kompromis med prijazno litrsko CBF-ko in superšportnim CBR-om. VFR 1200 F bo vsekakor zaznamoval prihajajoča motociklistična leta in zdi se, da so vse dobre lastnosti, ki smo jih vajeni pri Hondi, na tem motociklu dodatno in izdatno potencirane.

Prave potovalne zmogljivosti nekoliko zmoti za moj okus preveč naprej nagnjena drža, vendar na vseh področjih močno presega razumna pričakovanja (obvezno! ! ) zrelega voznika. Tistim, ki jim je tovrstni motocikel pisan na kožo, ga toplo priporočam, saj resno dvomim, da bi vas ta Honda lahko razočarala.

MODEL: Honda VFR1200F

Cena testnega vozila: 15.990 EUR

Motor: V 76°, 4-valjni, 4-taktni, tekočinsko hlajeni motor, ena odmična gred v glavi, 4 ventili na valj.

Največja moč: 127 kW (171 KM) pri 10.000/min

Največji navor: 129 Nm pri 8.750/min

Prenos moči: večlamelna sklopka v oljni kopeli, zdrsljiva sklopka, hidravlično upravljanje, 6-stopenjski menjalnik, kardan

Okvir: mostično ogrodje iz aluminijeve zlitine

Zavore: spredaj dva plavajoča koluta ? 320 mm, 6-batne zavorne čeljusti, zadaj enojna kolutna zavora ? 276, dvobatna zavorna čeljust, C-ABS

Vzmetenje: spredaj nastavljive obrnjene teleskopske vilice, ? 43 mm, zadaj aluminijasta enoročna nihajna roka in nastavljiv enojni blažilnik

Gume: spredaj 120/70 ZR 17, zadaj 190/55 ZR 17

Višina sedeža od tal: 815 mm

Posoda za gorivo: 18.5 l

Medosna razdalja: 1.5455 mm

Teža: 267 kg (brez goriva)

Zastopnik: AS Domžale Moto center, d. o. o., www.honda-as.com

Prvi vtis

Videz 4/5

Cenimo drznost, da so se odločili tako korenito zarisati nove linije; so na prvi pogled so nenavadne, a čez čas postanejo bolj domače. Podobno smo doživljali tudi predstavitev aktualne CBR1000RR, ki nam je zdaj že dobro zlezla pod kožo.

Motor­ 5/5

4 je srce, ki ga naravnost obožujemo. Moč narašča mehko in zvezno ob izjemni zvočni spremljavi. Z lahkoto bi si ta agregat v še nekoliko bolj naviti izvedbi predstavljali v eni od naslednjih generacij CBR 1000 RR.

Udobje 5/5

To je motocikel za dolga potovanja, saj ne utruja. Položaj za krmilom je sicer nekoliko športno pomaknjen naprej, a ne toliko, da bi ogrozil splošno udobje. Kaj pravi sopotnica o zadnjem sedežu, pa boste izvedeli v dolgem testu.

Cena 4/5

Pri Hondi so dejali, da je ta motocikel namenjen predvsem motoristom nad 40. letom starosti, ki so za prestiž pripravljeni odšteti nekaj več. V paketu dobite tudi triletno garancijo, kar je prav tako lepa gesta uvoznika.

Prva ocena 5/5

Zadnje čase se pogosto sprašujemo, kam bodo z vso to sodobno tehniko in ali jo sploh potrebujemo. Potem pa pride pod roke motocikel, kot je VFR 1200 F, in si rečemo, aleluja, razvoj in tehnika. Predvsem v imenu prijetnejše in varnejše vožnje.

Peter Kavčič, foto: Aleš Pavletič, tovarna

Novo na Metroplay: "Naš največji uspeh je bil tudi strel v koleno" | Ivo Boscarol