Juha Salminen in Antoine Meo sta lani vladala na svetovnem prvenstvu v enduru in pri Husqvarni pravijo, da so za modelno leto 2013 vzeli njuna motocikla in ju pripravili za serijsko proizvodnjo.
Morda to res zveni kot marketinški kliše, saj prevečkrat poslušamo zgodbe o tem, da proizvajalec zamenja le nekaj vijakov in grafike in to potem oglašuje kot veliko novost za prihodnje leto. Na prvi pogled se tudi Husqvarne za enduro niso veliko spremenile, ampak le na pogled!
Še najbolj nespremenjeni so dvotaktni modeli WR 125 (idealna za mladino), WR 250 in WR 300 (enduro klasika – s preverjeno vzdržljivostjo) ter hibrid med Husqvarno in BMW-jem, torej TE 449 in TE 511. Te imajo nove grafike in nekaj detajlov, nekoliko posodobljeno vzmetenje, to pa je v glavnem vse. A pri paradnih modelih, torej štiritaktnih TE 250 in TE 310, je novosti več, kot kaže zunanjost.
Največja in zelo očitna razlika je, ko na TE 250 in 310, ki imata v osnovi enak motor (torej le z razliko v prostornini), odpelješ z mesta na enduro poligon. Keihinov sistem za vbrizg goriva je povsem nov in v kombinaciji z novo glavo motorja in novimi ventili deluje precej bolje, ob izbiri programa delovanja motorja (soft in hard) pa je zabave hitro polna skleda. Inženirji so poskrbeli za bolj enakomeren in odločen odziv na ročico plina, tako zdaj ni čutiti luknje v krivulji naraščanja moči. Medtem ko je TE250 zdaj zelo zdrava že v spodnjih vrtljajih, a še vedno svoj vrhunec doseže pri polnem plinu in ima rada priganjanje v vrtljaje, je TE 310 pravi resni stroj za dirkanje.
Za hitro odpeljane ovinke dopušča tudi vožnjo za eno prestavo višje, kar seveda pomeni manj uporabe sklopke in menjalnika. Po domače: veriga je lahko več časa napeta in prenos moči na tla bolj učinkovit. Pri Husqvarni so zapisali, da ima TE 250 osem odstotkov več moči in navora, medtem ko ima TE 310 za osem odstotkov več navora in pet odstotkov več moči. Ob dejstvu, da je prav ta motor najlažji med vsemi konkurenčnimi motocikli na trgu (samo 23 kilogramov), tudi ni nič čudno, da se tako TE 250 kot TE 310 peljeta izredno lahkotno in igrivo. Iz ovinka v ovinek ju lahko premetavaš kot bicikel, moč in navor pa pomagata pri tej igri.
Všeč nam je bilo tudi, da so ohranili pregovorno udobje. Motocikla namreč ne utrujata, kar je za dolge enduro ture ali celodnevne dirke izrednega pomena. Poleg igrivosti in udobja imata TE 250 in TE 310 še odlično vzmetenje. To je prilagojeno enduro terenu, torej vsej pestrosti, ki jo lahko srečate v gozdovih, zato je mehkejše od tistega za motokros. Ves čas pa zagotavlja dober oprijem. Spredaj so celotni enduro paleti namenili obrnjene vilice Kayaba (odprt sistem – brez kartuše – ki je namenjen le motokros modelom), zadaj pa za blaženje skrbi Sachsov blažilnik.
Mirnost pri velikih hitrostih je tako kot običajno pri Husqvarnah zagotovljena. Ob cevnem jeklenem okvirju, ki je velike spremembe doživel pred letom dni, vzmetenju zadnje generacije in kakovostnih komponentah sta modela v vrhu ponudbe za resno terensko rabo, pa naj gre za rekreativne voznike ali za enduro dirke.
Tekst: Peter Kavčič