Razvoj gre naprej in nič ga ne ustavlja! Med testiranjem enduro motociklov Husqvarna z letnico 2020 sem ugotovil, da navidezne malenkostne spremembe prinašajo veliko razliko v vožnji. Čeprav nove Husqvarne niso videti tako spremenjene na prvi pogled, pa se prav pri vsakem modelu čutijo izboljšave. In to me je močno presenetilo.
Največji razlog za te občutke se skriva v povsem novem okvirju in vzmetenju pri vseh sedmih enduro modelih. Od dvotaktnikov, ki imajo seveda novo tehnologijo z vbrizgom olja TE 150i, TE 250i TE 300i, do štiritaktnih FE 250, FE 350, FE 450 in FE 501, ki zagotavljajo visoko raven dinamične zmogljivosti.
Vsi modeli 2020 prinašajo izboljšano ergonomijo in napredno zasnovo ter vrhunsko nastavljivo vzmetenje WP XPLOR 48 mm s kar 30 kliki za nastavitev spredaj in WP XACT s 300 mm hoda zadaj. Zahvaljujoč novemu okvirju, pomožnemu okvirju, 'vagi' zadnjega vzmetenja, posodobljenim nastavitvam vilic in blažilnika ter prvovrstnim komponentam, to voznikom vseh vrst omogoča, da z lahkoto napredujejo v vožnji. To sem na Slovaškem, kjer smo imeli testiranje na tako rekoč vseh elementih enduro vožnje (le pesek je še manjkal), tudi sam dobro preizkusil.
Seznam novosti s poudarkom na inovacijah se nadaljuje v že omenjenem popolnoma novem okvirju, pomožnem okvirju, ki nosi sedež in zadnji blatnik, vzmetenju, stranskih plastikah in pri motorjih. Vsi okvirji imajo povečano vzdolžno in torzijsko togost, ki ob dodajanju novega, lažjega kompozitnega ogrodja ogljikovih vlaken zagotavlja izjemno vodljivost, stabilnost in povratne informacije voznikom vseh ravni znanja.
Popolnoma nov TE 150i, ki je namenjen mladini in začetnikom, je najboljši kompromis med nizko težo in močnim, a ne preveč brutalnim motorjem, ki se lahko vozi tudi pri nižjih vrtljajih. Pri podajanju moči je sicer še vedno prisoten tisti tipični sunek ob naraščanju moči kot pri 125-kubičnih motorjih, a vseeno je ta prehod bistveno bolj mehak, in ne tako agresiven in zahteven za vožnjo, kot smo bili navajeni do zdaj. Vse komponente so enake kot pri modelih z večjim motorjem, tako da gre za vrhunski enduro motocikel, ki je lahko zelo hiter.
Svoj potencial vseeno razvije pri polno odprtem plinu in v rokah izkušenega voznika, ki je tudi na tem mlinčku lahko strupeno hiter. Skupaj s TE 250i in TE 300i si delijo isto preizkušeno 2-taktno tehnologijo vbrizgavanja goriva. S standardnim električnim zaganjalnikom motorja ponuja tudi udobje, ki je pri začetnikih neprecenljivo.
Celotna 4-taktna serija ponuja obširne nadgradnje motorja za večjo zmogljivost in voznost, saj imata FE 450 in FE 501 novo glavo motorja. Seznam izboljšav je dolg tudi pri modelih FE 250 in FE 350, ki sta me izmed štiritaktnikov najbolj navdušila. Če sem povsem iskren, najbolj FE 250, ki je izredno lahkoten v rokah, po motorni moči pa ne zaostaja pretirano za FE 350, ki je s tem modelnim letom najbolj vsestranski enduro motocikel pri Husqvarni.
Ker imajo za 10 mm nižjo višino sedeža, to pomeni tudi izboljšano ergonomijo. Gibanje na motociklu je lažje, še bolj naravno in dopušča bolj zanesljivo vožnjo. Vzmetenje deluje vrhunsko! Vpetje zadnjega blažilnika prek sistema vzvodov lepo pobira tiste manjše grbine kot tudi velike ovire. Sprednje vilice WP Xplor pa so najboljše, kar se da dobiti na trgu ta hip, in so v bistvu roba s police za dodatno opremo.
Na testu ni niti enkrat nemarno odbilo sprednjega kolesa ali povzročalo kakšno opletanje krmila. Tudi na kros testu je vzmetenje vrhunsko delovalo z okvirjem in so vse Husqvarne odlično in zanesljivo držale linijo, in to brez odnašanja sprednjega dela ali zadnjega dela v nagibu. Še meni kot rekreativnemu enduro vozniku so omogočale, da sem vozil hitro in predvsem varno ter tako raven svoje vožnje dvignil na višjo stopnjo. V bistvu sem se za krmilom Husqvarn z letnico 2020 počutil zelo varno in sem spoznaval novo dimenzijo vožnje, saj sem lahko potisnil svoje meje nekoliko dlje kot do zdaj. Omejitve sem doživel šele po vsem dnevu vožnje v gozdu, na ozkih in strmih kanalih, ob vzponih ali spustih, kjer sem več kot očitno zaradi utrujenosti popustil pri zbranosti za krmilom, telo pa tudi ni več tako hitro ubogalo glave. Tam se je pokazalo, da je FE 450 vseeno zahteven stroj, ki ne dopušča toliko napak kot recimo FE 250, ki pa se je izkazala kot idealna za hitro vožnjo po zahtevnem terenu, tudi ko nisi več najbolj svež za krmilom. Manjše vrteče mase in manj vztrajnosti prinašajo lažjo vodljivost in manj napora.
V bolj ekstremnih razmerah se je še vedno najbolj izkazala TE 300, dvotaktna kraljica ekstremnih enduro preizkušenj, ki jo je pomagal razvijati Graham Jarvis, večkratni zmagovalec Erzberga in Romaniacsov. Naj vas to ne zavede, še vedno je treba imeti nadnaravne sposobnosti, da bi to dvotaktno zverino peljal kot Jarvis. A vseeno ugotavljam, da je ta motocikel narejen za to, da premaga terene, ki se jih ne da niti peš. Močan motor, ki pa ni podivjan, odličen navor in dobro preračunan menjalnik skupaj z vzmetenjem in okvirjem pomagajo, da pleza kot gams višje in še višje, dokler se ne vprašaš, ali je to, kar počneš na motorju, sploh še pametno. Med plezanjem po hudourniški strugi, po potoku, po podlagi, polni kotalečih se skal, prek korenin ali na motokros stezi, vedno ti daje dober stik zadnjega kolesa s podlago.
Dvotaktnik z 250-kubičnimi centimetri me je tokrat pustil manj navdušenega kot po navadi (čeprav gre za odličen motocikel, da ne bo pomote) in menim, da je to prav zaradi tega, ker so tako zelo izboljšali 300-kubično verzijo. Najmočnejšega štiritaktnega enduro stroja FE 501 pa ne priporočam, če niste natrenirani. Ta zaradi svoje moči in vztrajnosti motorja zahteva preciznost brez napak, ko se pelješ na meji. Skupaj z utrujenim voznikom pa nista kompatibilna in pobere še tisto nekaj moči, kar ti je je ostalo. In tako pridem ponovno do FE 350, ki je zame ta hip najboljša Husqvarna za enduro. Ima dovolj moči, a ni prebrutalna in z vsako vrsto terena opravi zelo, zelo dobro.
Cena osnovnega modela: od 9.519 do 10.599 EUR za modele družine TE in od 10.863 do 11.699 EUR za modele FE
Novo na Metroplay: "Za vsako uro, ki jo vložimo v vadbo, dobimo nazaj 3 ure življenja" | Leon Bedrač, 2. del