Vozili smo: Husqvarna TR650 Terra

28. 1. 2013 | Peter Kavčič
Deli

V motorističnem pojmovanju osnovni elementi voda, zrak, zemlja in ogenj ne pomenijo prav veliko, a če na nanje pogledaš z motocikla, so to zemlja, pesek in asfalt.

Iz Avto magazina 24/2012.

besedilo: Peter Kavčič, foto: Milagro

Vsaj ko govorimo o vsestranskih motociklih, ki so primerni za uporabo skoraj vse leto. No, le led in sneg nista podlaga, po kateri bi se človek s takšnim motociklom vozil dobre volje. Morda se še spomnite, ko je pred približno dvema letoma BMW naznanil, da bo s Husqvarno razširil svojo prisotnost na trgu v segmentih, ki so nekdaj švedski, nato italijanski in zdaj nemško-italijanski znamki blizu.

Torej terenski motocikli in motociklih za na cesto, a z manjšimi prostorninami. Po prvem skupnem otroku, Nudi 900, ki je motocikel za sladokusce in vse, ki imajo radi malo ostrejši značaj jeklenega konjička, so v španskem Jerezu predstavili tudi dva povsem nova modela TR650 Terra in TR650 Strada. O Stradi, ki je, kot pove že ime, motocikel za ulično in pretežno asfaltno pohajkovanje, bomo kaj več povedali v eni od prihodnjih številk, gre pa za mestni motocikel (konkurenca KTM-ovemu Duku in Yamahi XT 660 R), ki navduši tudi z nizkim sedežem.

Terra je torej pravi klasični enduro. In to zapišemo z zadovoljstvom, saj je v nas nekaj tiste nostalgije in še zelo živega spomina na začetke, preden so se enduro motocikli prelevili v dvovaljne afro-dakarske bombnike. Terra je obuta v prave gume za cesto in makadam. Spredaj kolo premore klasičnih 21 palcev, zadaj pa lahko izbirate med 17- in 18-palčnimi platišči, vse seveda z žičnimi naperami, da kolo ob srečanju s kamnom ne poči.

Italijani so pod nemško taktirko zvarili povsem nov okvir, vanj pa vgradili legendarni BMW-jev enovaljni, 650-kubični motor, ki ga je sicer v osnovi prispeval Rotax. Z malo tuninga in sodobnejše tehnologije so mu nabrusili 58 iskrih 'konjičev', ki so lepo vzgojeni. Poleg nove glave, lažjega bata, ojnice in vztrajnika so poskrbeli še za nov, petstopenjski menjalnik in enoto za elektronski vbrizg goriva.

In kar je najlepše, motor se iz para ličnih dušilcev oglasi s čudovitim žametnim zvokom in predvsem z lepo uglajeno 'štimo'. O cukanju, upiranju ali kakšnem podobnem nagajanju velikega enovaljnika ni ne duha ne sluha. Motor si zasluži torej vse pohvale, je iskriv, povsem dovolj močan, ne trese in je nezahteven za vzdrževanje. Prav takega si želimo v vsestranskem enduro motociklu, bravo!

Pri snovanju Terre je moral nekdo dobro poznati zakonitosti vožnje po terenu in cestah, saj vsa nadgradnja, položaj za krmilom in vozne lastnosti omogočajo veliko veselja za krmilom. Všeč nam je, da niso varčevali pri plastiki, vzmetenju, zavorah in drugih komponentah. Te res niso s police, namenjene tekmovalnim motorjem, toda vse, kar primeš v roke, ali vse, kar je pritrjeno na motocikel, tam tiči z namenom. Torej čeprav gre za nov motocikel, nismo našli nenavadnih pogruntavščin, ki bi vrgle slabo luč na motocikel.

Terra se namreč pelje lepo, tako da z užitkom vedno sedeš na udoben sedež in se odpelješ na izlet, v službo ali pa le v trgovino. Všeč nam je, ker vrača motociklizmu tisto prvinskost, preprostost, ki pa vedno vžge. Na sebi ima toliko, kot potrebuješ za kakršenkoli scenarij. Če je treba, jo predelani BMW-jev enovaljnik požene do 170 km/h, kar je, roko na srce, za današnje razmere na cesti povsem dovolj. Če se ulije ploha, je tu dobro delujoč serijski ABS (spet BMW), ko pa se pojavi želja po adrenalinu in avanturi, lahko povsem spodobno hitro odpelješ serijo ovinkov in jo za nameček še ucvreš po prašni makadamski poti.

Naj se sliši še tako čudno, ampak s tole Husqvarno bi z nekaj dodatne opreme iz kataloga (spet hvala, BMW!) šli raje v Afriko kot z velikim potovalnim enduro motociklom. Ob porabi, ki se po tovarniških podatkih giblje med 3,2 in 4,3 litra bencina na 100 kilometrov, in ceni 6.990 evrov je to odličen vsestranski enduro motocikel.

Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o svoji najljubši tehniki pomnjenja