Vozili smo: 200 kilometrov samega terena s KTM 1290 Super Adventure R in KTM 1090 Adventure R

28. 5. 2017 | Peter Kavčič
Deli

Recept za avanturo je na vabilu izgledal takole: En dan, 200 kilometrov samega makadama in blatnih kolovozov na dveh motociklih, ki tehtata 207 oziroma 2017 kilogramov. Če ne bi šlo za KTM bi podvomil o tej nameri, tako pa ne, pravzaprav sem komaj čakal da 160 'konjev' kolikor jih zmore Super Adventure 1290 R spravim na makadamske ceste južnega in severnega Velebita. Pa strašno me je zanimalo ali je manjši Adventure 1090 R morda celo boljši?

KTM nikakor ne počiva z razvojem svojih velikih enduro motociklov in besedo enduro jemlje zelo resno. Nenazadnje so najmočnejši na svetu prav v enduro športu in na dakarskem reliju, kjer so nepremagani že rekrordnih 16 let! Z vabilom na prvo vožnjo omenjenih modelov v okolici Zadra so poslali jasno sporočilo: 'prosimo vas da s seboj vzamete opremo, ki je primerna za terensko vožnjo in ne pozabite na meh z vodo'. OK, sliši se dobro! Enduro je meni najljubša rekreacija v naravi, zato težav s podlago nimam tudi, če se usedem na 200 kilogramsko zverino, samo da je obuta v terenske gume.

 

Oznaka R pomeni boljše zmogljivosti na terenu, daljše vzmetenje, več zaščite motorja in primerno obutev.

KTM je za 1290 Super Adventure R in 1090 Adventure R vzel za osnovo bolj cestnim vožnjam namenjena modela brez oznake R na koncu imena, jima dodal zaščite motorja in krmila, ojačil vzmetenje in povečal hod iz 200 na 220 mm. Predvsem pa so jima nataknili terenska platišča z naperami in gume s terenskim profilom, ki spredaj merijo 21 palcev, zadaj pa 18 palcev. To je to, tu ni filozofiranja, v teh dimenzijah najdeš pravo obutev za pot v puščavo ali blato.

To tudi pomeni zelo lahkotno vodljivost na cesti, saj ožja guma spredaj bistveno olajša vodenje in omogoča igrivo vijuganje tako na cesti kot tudi na terenu. Seveda pa nagibanja v tako skrajne kote kot jih dopuščajo terenso – cestne gume na modeloma z oznako Sueper Adventure 1290 S in Adventure 1090  vseeno ne gre.  

 

Peljeta se kot velik enduro na steroidih

 

Gume z velikimi in močnimi bloki so zelo podobne tistim na dakarskem reliju in se zelo dobro znajdejo tudi na asfaltu, tudi tresljajev nisem zaznal. Se pa zares izkažejo šele, ko je pod kolesi makadam, pesek in zemlja. Na 200 kilometrih krožne poti, ki je vodila od Zadra, skozi vinograde in polja do Velebita kjer me je pričakal labirint makadamskih poti na z gozdom porasli severni strani sem večkrat presedel iz enega na drugega a pod kolesi ni bilo niti za par kilometrov asfalta.

Očitno so nam želeli pri KTM-u omogočiti, da predvsem preizkusimo uporabnost tam kjer večina ostalih tekmecev ne gre več naprej. Občutek, ko se pelješ varno stotko vzporedno z asfaltno cesto je izjemno dober, še boljši pa, ko te ta pot pripelje do zaliva kjer ni nikogar. Po stezicah sem pripeljal prav do vode. Najprej po rahlem vzponu kar prek travnika posejanega s skalami, nato pa v dolgem spustu po brežini, ki jo je že dobro načela erozija vse do morja. Malo me je zaskrbelo ali se bom lahko vrnil nazaj v klanec a sem zaradi dobrega vzmetenja in oddaljenosti od tal ter predvsem zaradi primerne terenske obutve na platiščih tvegal. Veselje na peščeni obali je bilo izjemno. Sprva sem se sicer ustrašil zelo mehkega peska saj se je sprednje kolo precej globoko pogreznilo, nato pa sem odločno odprl plin vstal in z nogami stisnil motor ter s prenosom teže nazaj pravilno obremenil zadnje kolo, da je le to dobilo dober oprijem, spredaj pa se je nekoliko razbremenilo in zato ni več tako globoko plužilo po pesku. Uh, noro, ko zataknem iz druge v tretjo in se hitrost povzpne tja med 80 in 100 km/h je to fantastičen užitek.

Ob ugotovitvi, da kljub več kot 200 kilogrami mase lahko lepo oddriftaš nekaj krogov po pesku sta me oba motocikla prepričala, da sta brez kančka dvoma terenska motocikla. Od obale nazaj proti celini je največjo oviro predstavljal kratek a strm vzpon po razbrazdani zemlji in vse kar sem moral storiti je bilo da sem v drugi prestavi dobil minimalni zalet, nato pa z navorom splezal prek te strme klančine.

Občutek zadovoljstva je bil zelo velik. To sem prevozil na večjem KTM-u, torej na Super Adventure 1290 R, Kolega Poljak je imel nalogo še lažjo, saj je krmaril Adventure 1090 R, ki se v takšnih pogojih znajde še za odtenek bolje.

Dilema: Kateri je boljši – Super Adventure R ali Adventure R?

KTM 1290 Super Adventure R je veliki šef, on zmore vse, lahko gre 200 na uro po makadamu in okvir ter vzmetenje to preneseta. Svoj davek pa ob nepazljivosti plačajo gume. Sam sem na srečo 217 kilogramski motocikel uspešno prikrmaril do cilja brez defekta, kolega s Poljske pa je v tem dnevu doživel kar dva defekta. Oster kamen, masa motocikla in visoka hitrost enostavno terjata svoj davek, kljub odličnemu vzmetenju. Zato je s takim motociklom nujno uporabiti občutek, prilagoditi hitrost terenu in te pripelje res kamor hočeš. Vetrne zaščite je sicer manj kot na modelu S a zaradi nižje potovalne hitrosti na terenu tega niti ne opaziš. Za križarjenje po avtocestah pa bi si omislil višji vetrni ščitnik. Ta, ki je serijsko nameščen je sicer ročno nastavljiv po višini, prav tako nastavljiv je tudi velik digitalni zaslon z bogatim prikazom informacij. To je KTM ta hip v samem vrhu. Poleg tega je izbiranje programov delovanja motorja in uravnavanje nastavitev ter elektronike celo najlažje izmed vseh motociklov v tem razredu. Dosti manj zahteven za vožnjo po cesti in predvsem na terenu je 1090 Adventure R. V rokah se občuti kot dosti lažji, kar je posledica manjših vrtečih mas v motorju, predvsem pa nikoli nisem pomislil da ima premalo moči (motorni blok in gred sta pri obeh enaka). Hej 125 'konjev' je na cesti ali na terenu veliko, ali bolje rečeno dovolj! Z njim sem se že lažje poigraval in kot majhen otrok risal črte po pesku z zadnjim kolesom. Ker je bolj obvladljiv se z njim lažje prebiješ tudi skozi bolj zahteven teren kjer si je kdaj treba pomagati tudi z nogami. Če želite na dopustu tudi raziskovati kaj leži za sosednjim hribom in do tja ne pelje asfaltna cesta ni panike, samo še bolj zabavna avantura. Terenski ABS, nadzor zdrsa zadnjega kolesa in program delovanja motorja pa poskrbijo da bo tudi takšno potovanje varno.
Za resno avanturo po zahtevnejšem terenu bi zato sam izbral prav tega.

Super Adventure 1290 R pa bi izbral za potovanja v dvoje z veliko prtljage in dinamična premagovanja gorskih prelazov. Asfaltnih in seveda tudi tistih pozabljenih z makadamskimi cestami. Motocikel je opremljen z vsemi najsodobnejšimi varnostnimi sistemi, ki so prilagojeni tako za cesto kot za teren. Tu so še LED luči, ki svetijo v ovinek in paket opreme z imeno 'travel pack' kar pomeni ročno zavoro za speljevanje v klanec, sistem proti poskakovanju in blokirnaju zadnjega kolesa pred ovinkom ko spustiš plin ter 'quickshifter' oziroma po naše pomočnik pri pretikanju prestav tako med pospeševanjem kot zaviranjem. Za povrh pa se še poveže z vašim pametnim telefonom preko sistema KTM My Ride, da boste na ekranu lahko videli kdo vas kliče, oziroma ga poklicali kar sami.

To je izjemno sodobni in visoko tehnološki motocikel za avanture. S servisnimi intervali na 15.000 kilometrov pa so tudi pocenili samo vzdrževanje obeh motociklov. V bistvu se z nima lahko odpeljete Iz Slovenije do Dakarja in nazaj pa vam še ostane nekaj tisoč kilometrov do naslednjega servisa.



Prodaja: Axle Koper tel: 30 377 334 Seles Moto Grosuplje tel: 041 527 111

Cena: KTM Super Adventure 1290 R 17.890,00 EUR, KTM Adventure 1090 R 15.190 EUR

besedilo: Peter Kavčič · Foto: Martin Matula

Novo na Metroplay: Župnik Martin Golob | "Duhovnik je lahko čisto normalen človek!"