Trenutno vodilni proizvajalec v skupnem seštevku svetovnega prvenstva v motokrosu tako v kategoriji MX2 kot tudi MXGP je predstavil linijo modelov 2019 in po testu je postalo jasno, da so tovrstni motocikli resnično pripravljeni za dirke.
Ne le da se KTM lahko pohvali z ogromno zavidljivimi rezultati, temveč v avstrijski tovarni gojijo tudi dolgoletno tradicijo, ki jo je mogoče opaziti prav na vsakem izmed njihovih motociklov, ki so za leto 2019 doživeli veliko sprememb. Pri odraslih modelih je zaradi večje absorpcije tresljajev in boljše vodljivosti spremembe doživel okvir. Nihajka je nekoliko daljša od lanske, kar naj bi prispevalo k boljši stabilnosti motocikla pri večjih hitrostih, a je gledano v celoti okvir od modela 2018 vseeno za malenkost lažji.
Pomembni novosti prav pri vseh modelih sta prenovljen motor in sklopka, prav tako pa sta omembe vredna nova hladilnika, ki naj bi zagotavljala bolj učinkovito hlajenje motorja in poleg tega zaradi spremenjene lege prispevata k večji centralizaciji mase. Vzmetenje ostaja znamke White Power, a bodo imeli vozniki pri modelih 2019 še več možnosti izbire nastavitev. Pri štiritaktnih motociklih je litijeva baterija za vžig motorja močnejša, prav tako bodo dirkači tovrstnih modelov na krmilu lahko izbirali med različnimi delovanji motorja, sistemom proti zdrsavanju in sistemom za start. Poleg vseh omenjenih novosti je linija KTM-ov doživela tudi spremembe pri videzu, saj so povsem novi rezervoar, dizajn in sedež.
Stezo sem na testiranju v Italiji krstil s 125-kubičnim motorjem in že v prvih krogih občutil izjemno vodljivost, stabilnost in tudi presenetljivo veliko moči, ki jo motor ponudi pri pospeševanjih. Kako je to delovalo iz voznikove perspektive, si lahko ogledate s klikom na povezavo v videu.
Motocikel, o katerem razmišljam še danes, pa je bil 150 SX. V osnovi je izpeljan iz prej omenjenega 125-kubičnega, kar se vidi v izjemni lahkotnosti v zavojih in tudi stabilnosti pri večjih hitrostih, a je kljub majhni razliki v prostornini motorja moči pri tovrstnem modelu presenetljivo več. To sem opazil predvsem na večjih vzponih, daljših ravninah ter najbolj na pospeševanjih iz zavojev.
Pozitivno presenečen sem bil tudi nad najmočnejšim dvotaktnim KTM-om. Čeprav ti motorji slovijo po tem, da je vožnja z njimi utrujajoča ter da krotenje njih vozniku predstavlja kar nekaj težav, bi vožnjo z 250 SX opisal kot zabavno in lahkotno. Tako kot vse KTM-e tudi tega, kar se voznih lastnosti tiče, krasi izjemna vodljivost, a se moram za zabavno vožnjo v največji meri zahvaliti enakomernemu pospeševanju motorja, saj voznika to med vožnjo ne utrudi preveč.
Pred testiranjem sem se najbolj veselil modela 250 SX-F in priznati moram, da je moja pričakovanja uresničil, saj sem se na njem že od samega začetka počutil odlično. Motocikel je zelo lahkoten in tako kot ostali modeli ponuja veliko možnosti nastavitev vzmetenja in posledično dobro počutje voznika prav v vseh razmerah na stezi, ki so se tudi v Rimu spreminjale iz ure v uro. Popoldan so se nad stezo devetkratnega svetovnega prvaka prikradli oblaki in jo močno namočili. Tu je do izraza prišla elektronika, ki je pri štiritaktni liniji KTM-ov ne manjka. S prižganim sistemom proti zdrsavanju je bila vožnja na zahtevni stezi veliko lažja. Poleg tega lahko voznik na stikalu, ki je na krmilu, kar med vožnjo izbira med dvema različnima mapama delovanja motorja ter na dirkah aktivira tudi sistem za start, ki motorju omeji število vrtljajev, to pa se kaže na boljšem oprijemu.
Na splošno sem navdušen tudi nad Brembovimi zavorami, ki prav na vseh modelih omogočajo zelo prefinjeno zaviranje in varno občutje dirkača. Vse našteto pa velja tudi za najmočnejši oranžni zveri. 350 SX-F je z vodljivostjo, ki jo je 'podedoval' od 250-kubičnika, in močjo, ki se že zelo približa najmočnejšemu izmed KTM-ov, letvico odličnosti postavil zelo visoko. Tovrstni motocikel je pohvalil tudi Cairoli, ki je na njem med testom nanizal veliko krogov. Kako je vse skupaj bilo videti, si lahko ogledate v spodnjem videu: