Suzukijev potovalni enduro srednjega razreda je že dolgo na sceni in v tem času si je nabral kar lepo število privržencev. Najnovejšo izvedbo XT s ščepcem terenskosti pa smo preizkusili prvič in z velikim zanimanjem.
Tudi zato, ker je cena zelo zanimiva, motocikel pa zelo vsestranski in široko uporaben. Od običajnega V-Stroma 650 boste XT-je ločili po kolesih z žičnimi naperami in aerodinamičnim kljunom pred masko, ki naj bi nekoliko zaščitil voznika pred pljuskom vode ali blata, če bi se ta zapeljal čez večjo lužo. No, predvsem pa gre za lepotni dodatek, ki ga nekako poenoti z večjim, 1.000-kubičnim V-Stromom. Rečemo lahko tudi, da gre za sledenje modnim smernicam in trendom, saj opremljen s kovčki in vsemi zaščitami ter meglenkami ne nazadnje sploh ni videti slabo.
V vožnji je dovolj prepričljiv, da bi se z njim odpeljal kamorkoli. Sedi se udobno, z rokami nekoliko bolj naprej, predvsem pa dovolj nizko, da lahko tudi tisti s krajšimi nogami tla dosežejo brez težav. Sedež je velik in udoben, in ko sediš, skrit za vetrobranom, tudi potovalna hitrost okoli 130 kilometrov na uro ni nikakršen napor. Dvovaljnik s 69 'konji' mu zagotavlja dovolj živahnosti, da je vožnja po ovinkih lahko tudi dinamična. V-Strom 650 XT je na ovinkastih cestah ali v mestni gneči dovolj suveren, da ga lahko jemljemo kot resen motocikel. V ovinkih dobro sledi ukazom izza krmila in zanesljivo ostaja v smeri, ki mu jo zastavi voznik. Ne mara pa pretiravanja, vzmetenje in zavore ter menjalnik so povsem kos nalogi, ko govorimo o turistični ali tudi dinamični vožnji. Za podiranje hitrostnih rekordov pa bo treba zajahati kaj drugega iz Suzukijeve ponudbe.
Ker je predvsem motocikel za cesto, je presenetil na makadamu. ABS sicer ni izklopljiv, ampak obut v cestno-terenske gume je brez težav premagal lep kos makadamske ceste. Nekaj avanturista vsekakor je v njem.
besedilo: Peter Kavčič, foto: SaB; Suzuki
Novo na Metroplay: Jan Plestenjak iskreno o enem najbolj čustvenih trenutkov njegove glasbene kariere