Vespa je pramati vseh današnjih skuterjev. Porojena v italijanski Pontederi leta 1946 je omogočala dostopno mobilnost v Evropi, porušeni med vojno. V naslednjih desetletjih jo je izpodrinil avtomobil, a je bila vse bolj je priljubljena med mladimi. Tudi Hollywood ni mogel brez nje – klasika Počitnice v Rimu z Audrey Hepburn in Gregoryjem Peckom je večna. V 60. letih je na globalno pot zapeljala prva Primavera, znanilka sprememb, mladosti, uporništva in porajajoče se ekološke ozaveščenosti. Petinštirideset let po prvi Primaveri smo v Barceloni preizkušali njeno mlajšo sestro. Je tudi sodobna Primavera znanilka novih, lepših časov?
Svetovno premiero je doživela na pravkar končanem milanskem salonu motociklov, in sicer kot nov Piaggiev adut pri osvajanja globalnega trga. Da je pomemben element v strategiji skupine Piaggio, pove dejstvo, da jo je predstavil sam izvršnik Colannino. Ne brez osnove, če vemo, da je letošnji upad prodaje motociklov v Evropi največji po letu 2007, saj je skupni delež prodanih dvokoles v primerjavi z omenjenim letom manjši za 55 odstotkov. Vespa je pri tem več kot svetla izjema, saj so jih letos prodali že 146.000, kar je za 21 odstotkov več kot lani. V skoraj 70 letih so jih prodali več kot 18 milijonov. Skupina Piaggio, pod okrilje katere spada Vespa, je vodilni proizvajalec dvokoles v Evropi, njihov delež je 17,5-odstotni. V segmentu skuterjev je še višji, lastijo si celo več kot četrtino. Resno so zastavili v ZDA, kjer so konec oktobra predstavili model 946, tudi letošnjo novost, ki sta jo Evropa in Azija spoznali v spomladanskih mesecih.
Pomlad jeseni
Poimenovanje nove Vespe po pomladi ni brez osnove. Njeno predhodnico so predstavljali v letih družbenih sprememb, ko so mladi postopoma postajali vse pomembnejša družbena skupina. In Vespa je postajala njen zaščitni znak mobilnosti. Bila je tam, ko se je porajalo hipijevsko gibanje, bila je tam, ko se je začela poudarjati ekologija. Še danes menda velja, da tisti, ki jo vozi, prisega na zdrav način življenja. Da je ljubitelj jabolk. Danes je Primavera namenjena internetni generaciji, ki ji je mobilnost samoumevna. In z njo se še vedno vozijo tisti, ki so se vanjo zaljubili pred pol stoletja. Vespa je v teh letih postala zaželena znamka. Je dvokolesnik, ki razkriva življenjski slog lastnika, zato jo želijo mladi in mladi po srcu.
Dizajn in mobilnost z dušo
Ko človek opazuje novo Primavero, zasluti v njeni obliki preplet tradicije s sodobnostjo. Njena silhueta je tradicionalna, s širokimi blatniki, ki na zadnjem delu pokrivajo motor, se na sprednjem delu razširi v sprednji ščitnik in zaključi v tradicionalno ravno krmilo z veliko lučjo. Karoserija počiva na novo oblikovanih profilih iz jeklene pločevine. Primavera je na voljo s štirimi motorji: dvotaktnim in štiritaktnim 50-kubičnim ter štiritaktnim 125- in 150-kubičnim strojem s tremi ventili. Motorji so varčni, ekološki in posodobljeni, z novim, dvojnim sistemom vpetja na okvir, ki omogoča manj vibracij. 125-kubični menda popije le okoli dva litra na sto prevoženih kilometrov. Armatura je posodobljena kombinacija digitalnega in analognega števca, stikala so sodobna, z retropridihom. V (zdaj večji) prostor pod sedežem je mogoče odložiti čelado. Na tiskovni konferenci po vožnji nam povedo, da so za Primavero v tovarni popolnoma prenovili in posodobili proizvodno linijo. Skuter je izdelan s pomočjo robotov v kombinaciji z ročnim delom zaposlenih. Tako kot so različni motorji, se razlikujejo tudi cene zanje. Najcenejša, dvotaktna, bo stala 2.750 evrov, najdražja, 150-kubična z ABS-om in vbrizgom goriva, pa 4.150 evrov. Italijani ob tem ponujajo še celoten seznam dodatne opreme, s katero lahko lastniki Primavero naredijo še privlačnejšo.
V prometnem kotlu Barcelone
Dober teden po svetovni premieri v Milanu smo imeli priložnost novo Primavero voziti po kaotičnih ulicah še pomladno tople Barcelone. V skupinski vožnji skozi ožje središče se Vespin 125-kubični stroj odziva predvidljivo. Primavera pri pospeševanju ni agresivna, s hitrostjo okoli 80 kilometrov na uro po avenijah zaustavljanje pred semaforji ni težavno. Vibracij na krmilu skoraj ne čutim. Navajenemu ostrejše, športne vožnje, deluje vožnja mehka – vsaj pri pospeševanju bi si želel več poskočnosti. Res pa je, da nisem preizkusil 150-kubičnega stroja, menda je tam 'kick' ostrejši. Tudi poraba. Res pravo vrednost pa Vespa pokaže med prebijanjem skozi ozke uličice, kjer se vozimo 'na milimeter'. Če bi živel v takšni metropoli, kot je Barcelona, kjer prebiva toliko ljudi, kot jih premore celotna Slovenija, bi bil skuter nedvomno moja prva izbira mestnega prevoza. V Barceloni, ki slovi po umetnosti in arhitekturi Gaudija, pa bi bila moja izbira prav Vespa. Veste, njena oblika je bila letos julija na CNN-u ob svetovnem dnevu dizajna uvrščena med 12 najuspešnejših industrijskih dizajnov stoletja.
Besedilo: Primož Jurman, foto: Milagro, Piaggio