Pri Yamahi se ne ustavljajo. Serija, ki se je začela z MT07 in je navdušila tudi slovenske motoriste in motoristke, je zdaj dobila še športno-potovalno različico. Vozil sem jo čez osem prelazov v kraljestvu ovinkastih gorskih cest v Dolomitih.
Lokacija ni bila izbrana naključno in z njo so želeli povedati nekaj zelo neposredno in na glas. MT 07 v potovalni izvedbi oziroma uradno z imenom Tracer 700 se ne ustraši nobenega prelaza!
Preizkušeni dvovaljni motor CP2 z zamikom gredi in posledično zelo dobrim navorom in prožnostjo je srce v platformi MT07. A niso se ustavili le pri malenkostnih prilagoditvah. Nov je okvir, novo je daljše in udobnejše vzmetenje, nova sta sedež in položaj za krmilom, ki je pokončnejši z več prostora za noge in seveda več udobja. Kaj drugega kot zelo lahkotno in agilno vodljivost niti nisem pričakoval, saj sem tako z modelom MT07 kot z XSR 700, ki sta del te družine, prevozil kar nekaj kilometrov. Ta gen so ohranili in uspešno križali z utirjenostjo v smeri vožnje, kot se za potovalni motocikel spodobi. Za mirnost v ovinkih vseh vrst so Tracerja 700 opremili z daljšo nihajno roko in spremenili vpetje zadnjega blažilnika. V milimetrih to pomeni višje postavljeni sedež na višini 835 milimetrov in 1.450 milimetrov medosne razdalje. Zaradi tega je trikotnik stopalke–sedež–ročice krmila ugodnejši za daljša potovanja v primerjavi z MT07, ki je vseeno bolj športno nastrojeni motocikel z nižje postavljenim sedežem in krmilom. Za mojih 180 centimetrov višine je bil motocikel dovolj udoben, da sem na njem presedel osem ur s postanki za kosilo in dve kavi ter se nato niti ne preveč utrujen usedel v avto in odpeljal še na štiriurno pot domov. Če bi moral sesti na Tracerja 700 in se odpeljati po Evropi, sploh ne bi dvakrat razmišljal, saj je dorasel nalogi. Glede udobja nimam kritike, moram pa opozoriti, da se boste vsi, ki ste višje rasti (več kot 185 centimetrov), verjetno počutili malce utesnjeno. Sam bi si želel tudi nekoliko širšega krmila, ki bi mi dal še več občutka nadzora nad motociklom, da bi lahko zavzel bolj 'moško' držo v ovinkih. Tako nekako kot pri supermoto motorjih ali velikih potovalnih enduro motociklih.
Toda to, ali vam je velikost prava, lahko preverite s preprostim obiskom Yamahinega salona, kjer preverite, ali vam je motocikel prav. Yamaha ima poleg Tracerja 700 v ponudbi MT09 Tracer, ki je za številko večji in seveda zmogljivejši, tudi po Dolomitih jih je bilo videti kar precej, je pa seveda dražji.
Prav cena je poleg nezahtevnosti v vožnji glavni adut novega modela, ki ponuja vstop v svet Yamahinih športno-potovalnih motocikov in s tem v svet, ki se vam odpre, ko se sami ali s sopotnico odpravite na daljše potovanje z motociklom. Udobja je veliko, sploh če ga izmerim s količino 'meter ali kilogram motocikla na evrsko mersko enoto'. Yamaha tako Tracerja 700 postavlja ob bok BMW-ju F 700 GS, Hondi NC 750, Kawasakiju Versys 650 in Suzukiju V-Strom 650, pa morda bi našel še kak primerljiv model.
Na papirju vrstni dvovaljnik s 689 kubičnimi centimetri prostornine in zamikom kota vžiga za 270 stopinj zmore 74,8 'konjev' pri 9.000 vrtljajih na minuto in 68 njutnometrov navora pri 6.500 vrtljajih na minuto. V resničnem življenju, torej čez osem ovinkastih visokogorskih prelazov, kjer smo se dvignili skoraj na višino Triglava, nariše nasmešek na obraz. Če vam zaupam, da sem večino ovinkov vozil v čarobni tretji prestavi in redko pretaknil v drugo, ko so bili ovinki zelo zaprti, povem vse. Motor je fenomenalno prožen. V četrti prestavi se zvrti že do zelo adrenalinskih hitrosti, ki so v Dolomitih na meji varnega, predvsem pa v sezoni kolesarjenja neprimerne. Če sem povsem iskren, prve prestave motor skoraj ne bi potreboval, tako prožen je. Pospeševanje je za srednji razred med športno-potovalnimi motocikli zelo živahno. Tudi na račun ugodne teže. Pripravljena za vožnjo s 17 litri goriva, je dovolj za več kot 250 kilometrov vožnje, z malo pazljivosti pa boste lahko računali tudi na 350 kilometrov brez postankov. Na testu, kjer je bil tempo živahno dinamičen, a ne športen, je potovalni računalnik pokazal porabo pet litrov na sto kilometrov. Ob prevoženih 250 kilometrih pa sta ostali še dve črtici na merilniku nivoja goriva.
Da so vseeno morali paziti, da bo cena ljudska, se opazi ravno pri nekaterih kosih serijske opreme. Stikala za brskanje po podatkih na merilnikih niso na gumbih na krmilu, ampak na merilniku, vzmetenje ni polno nastavljivo ali recimo elektronsko nastavljivo, po višini nastavljiv vetrobran je treba nastaviti ročno. Menjalnik ni športno hiter in natančen kot na primer pri MT09. Kakovost izdelave je za ta razred sicer nadpovprečna, prav tako je nadstandarden nivo originalne opreme, med katero štejem serijski ABS, ščitnika rok s smerokazoma, ki v hladnem vremenu odtehtata veliko in dodajata modern videz, zelo udoben sedež ter par ročajev za sopotnika.
Kot je že navada pri Yamahi, tudi Tracerja 700 lahko opremite po svojem okusu. Na voljo so dodatki za bolj športen videz in značaj ali za udobna potovanja, kjer dobite par stranskih kovčkov, tank torbo, meglenke, udobnejši sedež in večji vetrobran. V vsakem primeru bi bila prva dodatna oprema nov Akrapovičev izpuh iz Yamahinega kataloga za nekaj več moške 'štime'.
Če na kratko strnem vtise iz Dolomitov, moram priznati, da nisem pričakoval, da se bom tako zabaval in navozil na motociklu srednjega razreda. Motor je fantastičen, vožnja pa zelo lahkotna in zanesljiva. Veliko delo so opravili, ko so zasnovali ta motocikel. Še najbolj na živce so mi šli kolesarji, ki jih je kar mrgolelo v pripravah na tradicionalno dirko po Dolomitih. A po pavzi za kosilo so šli možje v pajkicah na zaslužen počitek in regeneracijo. Prazne ceste v popoldanski rundi so bile mnogo bolj zabavne. Cena je nekaj nad osem tisočakov – za ta denar dobite veliko motocikla.
besedilo: Peter Kavčič, foto: tovarna
Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o svoji najljubši tehniki pomnjenja