Pametna odločitev! Yamahe, da je ponudila par prodajno zanimivih dvokolesnikov, in kupca, če se v iskanju ugodnega dvokolesnika odloči za enega izmed njih.
Yamaha je imela v 600-'kubični' ponudbi 'le' hiperšportno R6 in Fazerja, ki sicer spada med za vsak dan bolj uporabne motocikle, a ima še vedno dokaj živahen agregat, ki se razživi v zgornjem območju motornih vrtljajev. To pa ni ravno lastnost, ki bi si jo želeli bolj umirjeni, turistično usmerjeni motoristi.
Nobena skrivnost ni, da štirivaljnik s tolikšno prostornino ni biser, ko govorimo o navoru pri nižjih vrtljajih, in če na zadnji sedež sede še sopotnica, je dela s sklopko in prestavno ročico kar naenkrat preveč.
Zato nam je bilo takoj, ko je Yamaha lani jeseni objavila tehnične podatke za XJ6, jasno, kam pes taco moli. Odločili so se, da bodo skočili v zelje drugim japonskim proizvajalcem in predvsem Hondi, ki v zadnjih nekaj letih, odkar je luč sveta ugledala serija CBF, tudi po zaslugi tega modela žanje odlične prodajne številke.
Manj moči, več uporabnega navora. Zato ker turizem in priganjanje v rdeče vrtljaje ne gresta skupaj. Zato ker niso vsi motoristi dirkači.
Ob prebiranju tehničnih podatkov lahko hitro ugotovite, da gre za dva skoraj povsem enaka motocikla. Okvir, agregat, vzmetenje, zavore, vse te dele si XJ6 in Diversion delita. S plastiko, ki so jo dodali okrog prednje luči, so iz enega naredili dva motocikla: prvi je slečeni XJ6 in drugi Diversion z boljšo zaščito pred vetrom in elegantnejšo obliko.
Zato je tudi jasno, da sta namenjena dvema različnima ciljnima skupinama, saj bodo po prvem posegali mlajši motoristi, ki vedo, da so 'nakedi' moderni, Diversiona pa bo zajahal kak umirjen in nezahteven popotnik ali pa morda nekdo, ki se po letih premora vrača v dvokolesni svet.
Po oblikovalskih linijah par sledi trenutnim trendom, ki narekujejo ostre linije ter kratek in zašiljen zadek, brez odvečne plastike okrog sedeža. Predvsem izvedba brez maske je izrazito agresivno oblikovana in lahko na prvi pogled celo zavede opazovalca, da gre za kakšnega nabritega športnika.
Da ni tako, sporočajo klasične teleskopske vilice (in ne USD), zadnje vilice iz ploščatega jeklenega profila (in ne iz aluminijastega odlitka) pa tudi zavorne čeljusti niso radialno vpete, kot to videvamo zadnjih nekaj let v vse več motociklističnih segmentih, ne le v športnem. Da, tudi tako se privarčuje evro ali dva.
Tekočinsko hlajen in elektronsko napajan štirivaljnik je znan iz modela FZ6, za ustrezne karakteristike pa je doživel nekaj manjših sprememb. Spremenili so glavo motorja, zmanjšali sesalne ventile in zamenjali odmično gred z manj agresivno. Seveda je bilo treba pravilno nastaviti še vbrizgalno elektroniko, ki prek šob s štirimi luknjicami napaja valje z mešanico goriva in zraka, in povsem na novo zasnovati izpušni sistem 4-2-1, ki je našel svoje mesto pod agregatom.
Zgolj za primerjavo: FZ6 ima največjo moč 98 'konjev' pri 12.000 vrtljajih in 63, 1 Nm pri 10.000 vrtljajih. Za približno dvatisočkrat manj se mora zavrteti glavna gred pri XJ6, da doseže največjo moč in navor!
Sedež ni previsoko postavljen in po opazovanju, kako so se različno visoki vozniki znašli za krmilom, lahko trdim, da gre za motocikel zelo univerzalnih mer. Položaj za krmilom je sproščen in posoda za gorivo je ravno prav velika, da jo kolena lepo objamejo. Noben del ne 'štrli' tako, da bi žulil v noge, in sedež je dovolj velik, da vozniki različnih velikosti lahko najdejo svoj položaj.
Štirivaljnik potem, ko električni zaganjalnik odda ne ravno najžlahtnejši zvok, tiho in mirno zaprede. Sklopka je mehka, prav tako menjalnik, le da ta ni dober primer natančnosti. Vklop prve prestave je bil vedno dokaj glasen in tudi pri prestavljanju med vožnjo ni dajal prave povratne informacije, ali je vklopljena želena prestava.
Da ne bo pomote – ni slab, le boljše smo že upravljali. Predvsem pa ostaja možnost, da je bil pač 'utrujen' po vseh testnih kilometrih skupin pred našo, saj nekateri testni vozniki niso najbolj obzirni do nove tehnike. Verjetno bo vtis boljši, ko bo vesten motorist menjalnik utekel, kot se spodobi.
Navdušuje pa agregat. Ne s tem, da bi suval motocikel na zadnje kolo kar sam od sebe in iz zaprtih ovinkov pospeševal z drsečo zadnjo gumo. Nikakor ne. Zelo mehko se odziva, nič ne 'cuka' in se ne pritožuje, če plin obrnemo takrat, ko se motorna gred vrti v nižjem območju vrtljajev.
Odzivnosti sicer ne moremo primerjati s tisto pri dvovaljnikih, je pa vsekakor boljša od tiste pri agregatu FZ6. Ko do konca odprt plin držite do rdečega polja na analognem števcu, ni območja, kjer bi se nenadoma pojavilo več ali manj moči. Najbolje se počuti pri 7.000 (plus minus 2.000) vrtljajih, čez številko 10 pa ga nima smisla priganjati, saj ob ne prav športnem zvoku moč počasi upade.
Potovalna hitrost je odvisna od vaših zahtev o vetrni zaščiti, v splošnem pa se z XJ6 udobno vozi v zakonskih omejitvah na avtocesti, z oklepom pa tudi do 150 kilometrov na uro, saj prednja maska lepo usmerja zrak stran od telesa in predvsem ne vrtinči zraka okrog čelade, kar je pri maskah te velikosti sicer redkost. Oba lepo ubogata med ovinki in dopuščata tudi hitrejše polaganje ovinkov, vendar ne športno ostrega.
Čeprav gre za dva skoraj enaka motocikla, je Diversion stabilnejši v hitrejših ovinkih. Zavore solidno opravljajo svoje delo, prav tako (nenastavljivo) vzmetenje. Obe izvedbi sta na voljo tudi s protiblokirnim sistemom ABS, ki pa na prvi predstavitvi nismo imeli priložnosti preizkusiti. Dodatek, ki pripomore k varnosti, cenijo na 545 evrov.
Ste videli Yamahin uradni predstavitveni video? Prelepi posnetki, narejeni v severni Franciji, se zaključijo s sloganom 'escape ordinary'. Ubežite povprečju, bi lahko prevedli. Zdaj pa tako – če postavimo XJ6 in Diversiona v družbo drugih motociklov, bi bil slogan zlagan, saj novi Yamahi v ničemer zelo vidno ne izstopata iz množice.
Ampak ne, zgodba govori o tem, kako bolj uživaška in prijetna je vožnja z motociklom v primerjavi z nabiranjem kilometrov avtomobilista s tečno sopotnico poleg. E, tu pa 'escape ordinary' že dobi pravi, globlji pomen.
Za resnično pošteno ceno so ponudili stroj, s katerim lahko stopite iz povprečja in uživate na dveh kolesih tako, da se boste mogoče (ponovno) zaljubili. V ceste, v Slovenijo, v življenje, kaj pa jaz vem, v kaj vse. Pomlad je pred vrati, in če je v proračunu prostor za motor in opremo, v glavi pa želja po drugačnem okušanju sveta, poskusite. Težko boste zgrešili.
Kaj ponuja konkurenca?
Najcenejšo možnost v segmentu ponuja Kawasaki, in sicer slečenega ER-6N z dvovaljnim (! ) agregatom za 5.756 evrov, različico s poloklepom ER-6F pa za 6.196 evrov, s tem da je treba za ABS doplačati približno 550 evrov.
Redna cena Honde CBF 600 NA (z ABS-om) je 7.190 evrov, različica S je za 300 evrov dražja, obe pa sta trenutno na voljo po akcijski ceni, tj. 400 ali 500 evrov ceneje. Suzukijev GSF 650 S Bandit stane 6.750 evrov ali 7.200 z ABS-om.
Aprilia Shiver in Ducati Monster ne spadata več v to skupino, pa vseeno – prva brez ABS-a stane 7.552 evrov, drugi pa 8.300. Ampak saj veste – cene se lahko od prodajalca do prodajalca razlikujejo in skozi sezono spreminjajo, zato se, ko bo denar enkrat v žepu, v prodajnih salonih pozanimajte sami.
Prvi vtis
Videz 4/5
Modne in agresivne linije, mogoče celo preveč glede na umirjen agregat in povprečne sestavne elemente. Izdelava je solidna, a je na nekaterih delih mogoče ugotoviti, da so motocikel sestavljali tudi ekonomisti.
Motor 3/5
Veliko bolj prožen od tistega na bolj športnem FZ6, zaradi česar je nastradala največja moč. Ampak to so želeli pri Yamahi in to potrebujejo turistično usmerjeni kupci. Gledano skozi njihove oči, bi lahko dobil tudi petico, če bi le imel boljši menjalnik.
Udobje 4/5
Ergonomija je dobra, torej vse mere ravno pravšnje, da celoten stroj lepo 'sede' v roke in med noge. Sedež bi bil lahko trši. Maska pri Diversionu lepo odganja veter od telesa.
Cena 5/5
Za ta denar boljšega motocikla s tovarniško garancijo in z vsemi prednostmi, ki jih pomeni nakup novega izdelka, ne boste našli. Začetniki in nezahtevni motoristi boste težko zgrešili.
Prva ocena 4/5
Za vse, ki jim ostra športna vožnja ne pomeni bistva prevažanja na dveh kolesih, je novi XJ6 dober paket, zavit v očem zelo prijetno obleko in ovrednoten s pametno ceno. Ne smete pa pričakovati, da boste za ta denar dobili vrh trenutne tehnike, in če vam je to jasno, se nakup izplača.
Matevž Hribar, foto: Yamaha
Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o svoji najljubši tehniki pomnjenja