Vozili smo: Yamaha YZF-R1 - japonski Ducati
Če vam je videz zadnje generacije všeč, potem prvo polovico razloga za trditev v naslovu že poznate. Za razkritje druge polovice je treba štirivaljnik zbuditi v življenje in mu prisluhniti.
Bridgestone, Matevž Hribar, Yamaha
Iz Avto magazina 06/2013.
besedilo: Matevž Hribar, foto: Bridgestone, Yamaha, Matevž Hribar
Da je 'Erenka' japonski Ducati, sem že pred leti slišal v motorističnih krogih, a se s trditvijo nisem strinjal. Italijan je le italijan – s svojimi svetlimi in muhastimi platmi medalje.
Ampak!
YZF-R1, kot jo vidite pred očmi, ni več v rosnih letih. Ali ima 'big bang' motor ali ne, smo ugibali ob prehodu iz leta 2008 v 2009 – štiri leta torej šteje generacija, ki so jo lani osvežili. Glavna novost je v šestih stopnjah nastavljiv in izklopljiv sistem proti zdrsu zadnje gume pri pospeševanju, ki ga Yamaha imenuje TCS (Traction Control System). Poleg tega so spremenili nastavitve glavne nadzorne enote (ECU), ki ukaze voznikove desnice uskladi z vbrizgom in vžigom goriva.
Yamaha trdi, da je motor postal še odzivnejši v nižjem območju vrtljajev, kar je bila, če me spomin ne vara, že v prvi seriji svetla točka modela R1. Na testiranju v Portimau smo imeli še dodatno srečo, da je bil motocikel opremljen z izpušnim sistemom iz Malega Hudega pri Ivančni Gorici, ki zmanjša na grafu navora precej opazno luknjo v območju med 5.000 in 7.000 vrtljaji ter že tako fenomenalnemu zvoku edinstvenega Yamahinega motorja doda še nekaj žlahtne globine.
Zaradi zamaknjene postavitve glavne gredi je zvok v prostem teku podoben dvovaljniku, v srednjih vrtljajih trivaljniku in šele v zgornjem območju vrtljajev izdavi zvok, ki ga lahko pripišemo štirim v vrsto postavljenim valjem. Način prenosa moči na zadnje kolo skupaj z zvočno spremljavo je pri tej R1 res nekaj posebnega in zato kljub dejstvu, da motocikel ni niti najlažji, niti najmočnejši, niti najsodobnejši stroj v razredu, vreden greha. Odziven, stabilen, nasajen na dobro vzmetenje in opremljen z zavorami, kot se spodobi.
Trditev, da je YZF-R1 zanimiva kombinacija (pa recimo, da italijanskega) značaja in japonske kakovosti, je zelo umestna. A ima Panigale triletno garancijo?
-
Videz
Kawasaki, BMW, Aprilia in Ducati so modernejši, a Yamaha je kljub temu lepa. Številni cenijo klasično namestitev izpušnih loncev pod sedež.
-
Motorji
Že ob prihodu na trg ni bil najmočnejši, a je zato odlično odziven in z zelo specifičnim zvokom. Pričakujte malo več tresljajev (zlasti v nižjem območju vrtljajev) kot pri klasičnih vrstnih štirivaljnikih.
-
Udobje
Med vožnjo deluje nekoliko širši, celo okornejši od novejše konkurence. Položaj ni pretirano dirkaško strupen.
-
Cena
A da bi o smotrnosti nakupa takega čistokrvnega dirkalnika? Raje ne. Pri trgovcu povprašajte, ali se v skladišču praši kakšen lanskega letnika …
Prepoznaven videz in zvok, kakovostna izdelava in pregovorna japonska zanesljivost. Ne, ni še za na smetišče zgodovine, čeprav je konkurenca že korak naprej.
Model: Yamaha YZF-R1
| Motor (zasnova): | 4-valjni vrstni, 4-taktni, 998 cm3, tekočinsko hlajeni, 4 ventili na valj, elektronski vbrizg goriva, tri stopnje podajanja moči |
| Največja moč (kW/KM pri 1/min.): | 133,9 kW (182,1 KM) pri 12.500/min |
| Največji navor (Nm pri 1/min.): | 115, 5 Nm pri 10.000/min |
| Prenos moči: | 6-stopenjski menjalnik, veriga |
| Okvir: | aluminijast, deltabox |
| Zavore: | spredaj 2 koluta Ø 310 mm, zadaj kolut Ø 220 mm |
| Vzmetenje: | spredaj nastavljive obrnjene teleskopske vilice Ø 43 mm, 120 mm giba, zadaj nihajna roka in nastavljiv enojni blažilnik, 120 mm giba. |
| Gume: | 120/70-17, 190/55-17. |
| Višina sedeža od tal (mm): | 835 mm. |
| Prostornina posode za gorivo (l): | 18 l. |
| Medosna razdalja (mm): | 1.415 mm. |
| Teža (kg): | 206 kg. |
| Prodaja: | Delta Team d.o.o. |
