Do zdaj smo se motoristi hvalili, da sta nam dovolj dve kolesi; višek je vse, kar je več. Najnovejša Yamahina kreacija Niken to trditev postavlja na novo. Začetno misel bi lahko tako dopolnili: za užitek in varnejšo vožnjo so dovolj tri kolesa. Zakaj?
»Kombajn,« berem na družbenih omrežjih. »Še en trikolesnik, ki bo šel v pozabo,« dodajajo drugi. »To ni motor, to je tricikel,« dodajajo tretji. Tu se velja zaustaviti, vdahniti in izreči do včeraj za motorista heretično trditev. Fantje in dekleta, veste, to JE motocikel. In to celo hudo inovativen, tak, ki se v svojem sprednjem delu diči z napredno tehniko, se pohvali s svojskim dizajnom, predvsem pa preprosto navduši z voznimi lastnostmi.
Ko ga je lani novembra Eric de Seyes, Yamahin predsednik evropske veje, predstavil na salonu motociklov EICMA v Milanu, je tam na odru z modro obarvanimi dvojnimi sprednjimi vilicami bil videti kot kakšen transformer, ki samo čaka, da se bo spremenil v, v, v ... eh, karkoli že. Reč je vsekakor delovala zanimivo, čeprav s(m)o nekateri zganjali skepso, češ, še ena prototipna zgodba, ki diši na tiste skuterske trikolesnike, s katerimi po obvoznicah večjih mest neobriti možakarji srednjih let, v kratkih majicah in hlačah, jet čeladah, 'papučah' in 'špeglih' Ray Ban lovijo nekam v njihova življenja izpuhteli adrenalin. Pa kakšno bejbo v slogu: »Mi motoristi, a ne?!« Z vozilom, ki ga je mogoče upravljati z B-kategorijo. No, motili smo se.
Tri pomeni kreativnost in popolnost
Konec maja smo se v avstrijskem Kitzbühlu znova srečali z gospodom Ericom. Na predstavitvi trikolesnika Niken. Mimogrede, 'ni-ken' je izpeljanka iz japonščine, pomeni dva meča, pri Yamahi njegovo ime izgovarjajo Najken. Na vabilu za predstavitev je pisalo, da bomo smučali, karvali, po slovensko zarezovali, na ledeniku nad Kaprunom. Hecno. Ob predsedniku, ki je – mimogrede – hudo vešč motorist in smučar, sta se nam predstavila tudi dva vrhunska smučarja, eden izmed njih je bil Davide Simoncelli, nekdanji član italijanske ekipe, ki sta nas učila zarezne tehnike smučanja. Zakaj? Zato, ker pri Yamahi trdijo, da je vožnja skozi zavoje z Nikenom podobna zarezni tehniki smučanja, tehniki, ki je v smučanju pred leti prinesla novo dimenzijo in pravo revolucijo. Do neke mere to celo drži, a več o občutkih v vožnji pozneje. Zakaj je Niken revolucionaren? Predvsem zaradi dveh sprednjih koles, dvojnih sprednjih vilic, najbolj pa zaradi zapletenega patentiranega vpetja krmilnega mehanizma s paralelogramsko povezavo, ki skrbi, da kolesi sledita vsaka svoji krivulji po Ackermannovem principu, znanem iz avtomobilskega segmenta. Nagibno tehnologijo sprednjega para koles so poimenovali Leaning Multi Wheel – LMW. Niken omogoča nagib vse do 45 stopinj in tu lahko najdemo skupno točko z zarezno smučarsko tehniko.
De Seyes pojasni, da so veliko testirali, preizkušali in iskali kompromise. 15-palčni sprednji kolesi sta tak kompromis, prav tako njun razmik 410 milimetrov. Ob dveh kolesih je najbolj vpadljiv element dvocevno sprednje vzmetenje: zadnje USD-vilice so premera 43 milimetrov, te skrbijo za vzmetenje in dušenje vibracij, sprednje premera 41 milimetrov za razmik med kolesi, saj Niken nima sprednje osi. Če je sprednji del popolna in inovativna novost, je preostali del motocikla nekaj, kar pri Yamah, tokrat v nekoliko spremenjeni izvedbi, že poznamo. Nikena žene preverjen trivaljni agregat CP3, znan iz hišnih modelov Tracer in MT-09 s tremi režimi delovanja. Ta je s svojimi 115 'konji' dovolj živahen, da pride do izraza tudi v Nikenu, hkrati pa tako močan, da ga zmore upravljati le dovolj vešča (motoristična) roka. Prav Tracer je bil osnova, na kateri so ga gradili, ima pa Niken nekoliko spremenjeno in zasnovi trikolesnika prilagojeno geometrijo; v primerjavi z njim se Niken razlikuje po razporeditvi teže (50: 50), položaj voznika je zato nekoliko bolj pokončen in pomaknjen nazaj.
Od dizajna do vrha Velikega Kleka
Ko človek na fotografijah gleda to novo Yamahino čudo, seveda ne more doživeti in občutiti, kako se Niken pravzaprav sploh pelje. Je zgolj le zaradi tega, v maniri nas, ortodoksnih motoristov, na mestu zamahniti z roko in prhniti, da je to še en 'skuterski tricikel'? Ni, ker ga je treba doživeti. Okusiti. Pognati tja, recimo tja proti Velikemu Kleku, nam bližnjem hribu, na vrh katerega se vije tista kačasta cesta in kamor hodimo sproščat motoristični adrenalin tudi Slovenci. In prav tam smo ga preizkusili. To je njegovo okolje, zavite podeželske ceste so njegov dom. Še nekaj o dizajnu: res je, ta je precej našpičen, nekoliko podoben škorpijonu ali morskemu psu – spredaj 'nabildano' širok z ozkim zadkom. Občutki? Sedem nanj in najprej občutim, da je v rokah dokaj težak. 263 kilogramov ni ravno peresna kategorija, a ga je ob meni krha francoska novinarka, ki ni imela več kot 160 centimetrov, tudi na mestu obvladala kot za šalo. Torej se da! No, teža s prvimi metri izgine, pojavita pa se dva druga izziva: človek ne ve natančno, kje se peljeta kolesi, sprednji del pa deluje res široko. A oba izziva je mogoče premagati z nekaj vaje ter privajanjem, tako da dileme izpuhtijo po nekaj kilometrih.
V prvi zavoj levo navzgor iz doline proti vrhu še tipamo, asfalt je v teh višinah zimsko-pomladen, beri hladen, oprijem ni bogat, zato previdnost ni odveč. Z vsakim zavojem gre bolje, vanje vstopam bolj in bolj globoko, zaviram pozneje, na trenutke čutim celo rahlo drsenje sprednjega para kolesa. Hm, karvam?! Motocikel vliva zaupanje tudi takrat, ko prehitevam tovornjak pred seboj, precenim situacijo, popravljam, zaviram in se umikam Golfu na nasprotnem pasu. On pa meni. Nobene panike ne čutim, motocikel je stabilen in vodljiv, sistem brez uporabe sklopke pri pretikanju navzgor deluje odlično, zavore so opravile svoje delo (zavorna sila se prenaša na par koles, trenje je torej višje). Pri višjih hitrostih kljub majhnemu nenastavljivemu sprednjemu ščitku čutim udarce zraka, a zadeva ni kritična. Bi šla z vami na Veliki Klek tudi vaša druga polovica? Naj kar izvoli, sedež je dovolj velik, motocikel pa tudi pripravljen, da vaju v višave prek tistih neštetih zavojev ponese v dvoje.
Nikena je torej treba preizkusiti, ne ogledovati zgolj na fotografijah. Priložnost ga boste imeli 'zarezovati' na gorenjskih zavojih od 29. avgusta do 2. septembra, kamor ga pripelje slovenski uvoznik v sklopu Yamahine evropske turneje. To je vsekakor priložnost, da spoznate novo dimenzijo motoristične izkušnje in si razširite obzorje. Septembra prihaja v slovenske prodajne salone. Veseli boste, saj vas bo Niken preprosto – navdušil.
Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o svoji najljubši tehniki pomnjenja