Kar nekako je bilo slutiti, da se pripravlja nekaj novega, v nekaterih elementih celo revolucionarnega. Šušljalo se je, napovedovalo, ugibalo. In res -- Yamaha je Janezu Novaku, nedeljskemu dirkaču in oboževalcu Valentina Rossija, namenila nov stroj R1 z modelno izvedbo M, ki postavlja na glavo do zdaj veljavne standarde v tem segmentu. Mi smo ju ožemali na predstavitvi na avstralskem dirkališču Eastern Creek.
Pri Yamahi so se ustvarjanja nove R1, sedme v tej družinski zgodbi, ki se je začela leta 1998, lotili premišljeno, toda z drugačnim pristopom. Namesto da bi nadgrajevali obstoječi model in se šli bolj ali manj evolucijo od spodaj navzgor, so se odločili za revolucijo in razvili novo R1 od zgoraj navzdol. Kako in zakaj? Za segment superšportnih motociklov v zadnjih letih namreč velja, da se vse bolj umikajo na steze in prav zaradi tega je bil izhodišče stroj M1, s katerim Yamaha z voznikoma Rossijem in Lorenzem nastopa v razredu MotoGP. Oba sta lani novembra v Milanu motocikel – Rossi R1, Lorenzo pa model M – tudi predstavila. Celo več. Rossi in njegova ekipa sta bila v razvoj motocikla celo neposredno vpletena.
Digitalno okolje
Nova R1 je mešanica digitalne in mehanske tehnologije. Prenos digitalne tehnologije razreda MotoGP ter principa nastavitev motocikla pomeni korak naprej v uporabi elektronike tudi pri cestnih modelih. Z nenehnim elektronskim nadzorom različnih elementov Yamahin paket omogoča vozniku nadzor nad delovanjem motocikla v največji možni meri. Nova Yamaha R1 ima v cestni motocikel tako prvič vgrajeno enoto Inertial Measurement Unit (IMU) s tremi žiroskopskimi tipali, ki beleži gibanje v smereh gor-dol, levo-desno, naprej-nazaj in s pomočjo katere ima voznik popoln trodimenzionalni nadzor nad motociklom. Elektronika 125-krat v sekundi analizira podatke, IMU pa nato prek sistema CAN (Controler Area Network) nadzoruje obnašanje motocikla. Toda elektronika ne nadzoruje denimo le vbrizga goriva ali časa vžiga, ampak celo kot naklona ter drsenje zadnjega kolesa v zavoju (Slide Control System – SCS in Tracking Control System – TCS). Še več! Nadzoruje celo dvigovanje prednjega kolesa (Front Lift Control System), skrbi in omogoča tekoč start (Launch Control System) in prestavljanje brez uporabe sklopke (Quick Shift System). V meniju na armaturni plošči, na prikazovalniku, izdelanem iz tekočih kristalov, je mogoče izbirati dve temeljni okolji: za stezo (Track) ali navadno stezo (Street), ki kažeta različne nastavitve. In vse nastavitve je mogoče z opcijsko nadzorno enoto Control Unit (CCU) nastavljati tudi prek wifija s pomočjo spletnih aplikacij in tablice.
Bogata konjušnica
Elektronska pomagala bi bila sama sebi namen, če ne bi bilo ustreznega mehanskega okolja zanje. Popolnoma nov je kompaktni štirivaljni agregat z ojnicami iz titana, z valji iz kovanega aluminija in drugačnih lastnosti od predhodnih. Izpostaviti velja še novo ročično gred, s katero je zmanjšana inercija za približno 20 odstotkov v primerjavi s trenutnim modelom, drugačna je tudi glava motorja, spremenjeni so še ventili. Agregat zmore deklariranih 200 'konjev', ki skupaj s 199 kilogrami motocikla pomenijo osupljivo razmerje, vpet pa je v nov, lahek, tog in izjemno kompakten aluminijasti okvir.
Na stezi
Priznam, preden sem sedel na motocikel, sem bil rahlo skeptičen. Mozgal sem nekaj v smislu: zakaj, hudiča, je treba toliko elektronike in vse skupaj je prezapleteno. Po prvem krogu, ko smo za našim vodičem po stezi Easteren Creek, prekaljenim Jeffryjem de Vriesom, starim lisjakom razreda Superbike tam pred desetletjem, spoznavali stezo, pa sem rahlo dvignil obrvi. Po koncu prve 20-minutne vožnje sem navdušenje že delil z drugimi pišočimi kolegi. Motocikel je že v osnovnih nastavitvah pravi vozniški dragulj. Lega na stezi z gumami Bridgestone RS10R je bila perfektna, tam na šikanah novega zavitega dela steze se je motor peljal natančno, kot bi rezal s kirurškim nožev, v zavoje sem z vsakim krogom vozil globje in drzneje. Tudi v prvem hitrem zavoju po startno-ciljni ravnini, kjer je treba imeti ob odprtem plinu titanove pirhe, je bil motocikel nevtralen in je vlival zaupanje. Sledila je kombinacija ostrih zaviranj in močnejših pospeševanj, ob tem je bil pri zaviranju v pomoč tudi sistem Unified Brake System. Ta ob stiskanju ročice prednje zavore ustrezno porazdeli zavorno moč še na zadnje kolo, vse pa zopet nadzira elektronika. Jep, paket deluje. Fantje, motorizem je dokončno zakorakal v digitalno dobo – pa če nam je to všeč ali ne.
besedilo: Primož Jurman
Novo na Metroplay: Maja Keuc iskreno o življenju na Švedskem in kaj jo je pripeljalo nazaj