Obalna cesta na Costa Bravi je nudila čudovite razglede. A bolj kot vse tisto okoli mene, me je zanimalo kaj je pred mano. Čeprav velja za vstopni model v družini Z, ko je govora o motociklih srednjega razreda, mi je motor, ki je neverjetno prožen in živahen, v kombinaciji z vodljivostjo poskrbel za super zabavo.
Ne bom skrival ampak vsi, ki pogosto vozimo motocikle višje prostornine z ogromno zalogo moči, smo včasih kar malo krivični do stroja kot je na primer tale Kawasaki Z650. V družini kawasakijevih motociklov z oznako Z, imajo kar šest modelov. Za najstnike je tu Z125, za začetnike, avto šole, manj razvite trge imajo Z400, nato sledi Z650, ki sem ga vozil tu v Španiji. Sledijo pa še trije motocikli za bolj izkušene in tudi za bolj zahtevne motoriste: Z9000 ki smo g avozili pred kratkim, Z1000 in Z H2 s prisilno gnanim motorjem, ki zmore kar 200 konjev. Testni Z650 seveda ni tak športnik, niti brutalnež a kljub temu jasno pove, da sodi v to družino zelencev. Svojega DNK zapisa ne skriva.
Navzven nova generacija izgleda dobro, resno in dovolj moderno agresivno, da je to motocikel, ki pade v oko. V treh kombinacijah najdemo kawasakijevo zeleno barvo, kar pomeni tudi športnost. Barvne kombinacije, ki so na voljo za modelno leto 2020 so črna z zeleno, limetina zelena s črno in biserno bela z zeleno. Povsem nova maska s prepoznavno lučjo ga dela resnega, odraslo. Tudi športni sedež s kratkim in zašiljenim 'fastbackom' pod katerim je značilno 'zejevsko' oblikovana zadnja luč prinaša športnost. Ob tem se seveda vsakič znova vprašam katera bi se sploh hotel apeljati na sopotnikovem sedežu ker je tako majhen ampak, če se dva malo stisneta gre lahko hitro tudi do morja ali na izlet v hribe na ovinkaste gorske prelaze.
Ob tem moram opozoriti na ergonomijo, ki je namenoma narejena, da ustreza tistim malce manjše rasti. V to skupino sodijo tudi ženske o katerih so pri Kawasakiju očitno zelo razmišljali. Zaradi nizkega sedeža in trikotnika, ki ga tvori s stopalkami in krmilom boste na njem lepo sedeli vsi, ki v višino ne presegate 180 cm. Sam sem točno na tej meji in zato sem tudi po predlogu kawasakijevih ljudi na predstavitvi posegel po povišanem sedežu. Ta višino od tal dvigne za 3 cm. Ob tem, da je bolje oblazinjen in tudi udobnejši je bila to pametna poteza, saj sem se prvi del testnega kroga peljal bolj udobno kot v drugem delu, ko sem moral povišan sedež odstopiti kolegu novinarju. V standardni višini so za mojo višino noge nekoliko preveč pokrčene, kar sem začel čutiti po dobrih 30 kilometrih. Za vse z nekoliko krajšimi nogami pa bo standardna višina dobra izbira. Osebno bi si želel nekoliko bolj odprto in za kakšen centimeter na vsako stran širše krmilo. Ampak, zopet je tu podatek, da moja višina ni tista o kateri so pri Kawasakiju razmišljali, ko so odmerjali centimetre na tem motociklu. Ker je kompaktnih dimenzij in seveda tudi s kratko medosno razdaljo je bilo pričakovano, da se bo tudi zelo lahkotno peljal. Na ovinkih in v mestu je res peresno lahek in idealen za začetnike. Čeprav sem sprva nekoliko podcenjeval vzmetenje, ki ne na pogled, niti po podatkih ne kaže nekih presežkov, sem potem, ko smo lahko malo bolj konkretno odprli plin presenečen ugotovil, da se zanesljivo, mirno in zelo dobro pelje tudi dinamično. Motorist začetnik ne bo nikoli vozil tako hitro po ovinkih kot sem ga jaz pa sem kljub temu užival v lahkotnosti prelaganja iz ovinka v ovinek. Prav tako v zanesljivi legi v ovinku in v fantastičnem motorju.
Motorje je poglavje zase. V tem razredu česa takega še nisem vozil. Vrstni dvovaljnik , ki zmore 68 'konjev' pri 8.000 vrtljajih na minuto je neverjetno prožen. Tu mu pomaga dober navor, ki znaša 64 Nm pri 6.700 vrtljajih. V praksi pa to pomeni, malo pretikanja v sicer dobrem menjalniku in, da lahko po ovinkih voziš v četrti prestavi tam kjer bi običajno moral uporabljati tretjo prestavo. V drugo med samo vožnjo praktično nikoli nisem pretaknil. Niti pri vožnji skozi krožišča ni bilo treba pretikati v drugo prestavo ampak sta bili dovolj tretja in četrta, potem pa le zmerno naviješ ročico plina in že lepo pospešuješ. Tudi zato je Kawasaki Z650 nezahteven in odličen za učenje vožnje saj odpušča napake in ne nagaja, ko si pred križiščem ali ovinkom v prestavi previsoko. Žal pri 120 km/h na njem že precej piha, motor pa ima dovolj moči, da se z njim potuje po avtocesti brez napora 130 km/h. Kawasaki v homologacijskih številkah navaja, da doseže hitrost 191 km/h. Ni slabo za to prostornino, kakor tudi ni slaba poraba goriva. Uradno navajajo 4,3 litra na 100 km, potovalni računalnik pa je ob koncu testnega kroga kazal 5,4 litra na 100 km. Ampak moram poudariti, da je bilo vmes precej ožemanja plina za potrebe fotografiranja in snemanja na zaprti cesti. Pa tudi sicer, smo ga v naši skupini na gorski ovinkasti cesti, precej živahno gnali do cilja ker je cesta enostavno kar vabila v ta užitek.
Nikoli si nisem misli, da bom tako užival na takšnem motociklu, ki ga proizvajalec predstavlja kot vstopni model. Ob tem da moram pohvaliti tudi vsaj dve komponenti. Zanesljive zavore s sistemom ABS, ki sicer ni napreden in nastavljiv, ampak za tak motocikel zelo pomemben in preprost a zelo uporaben. Predvsem pa premore edini v razredu barvni TFT zaslon. Ta je tudi povezljiv s pametnim telefonom in na ekranu lahko vidite, če vas kdo kliče ali ko dobite SMS sporočilo na telefon. Od vseh podatkov ki so na voljo sem pogrešal prikaz zunanje temperature, pohvalim pa lahko preprosto uporabo s samo dvema gumboma pod ekranom. Ni zakompliciran, ni tehnološko najnaprednejši, je pa pregleden in uporaben.
In koliko Z650 stane? Osnovni bo vaš za 6.903 evrov, v izvedenki SE (special edition:črni in beli) pa 7.003 evrov. Servisni interval je predviden na vsakih 12.000 kilometrov kar je tudi pomemben podatek.
Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o svoji najljubši tehniki pomnjenja