Le še redki junaki se na cesto odpravijo brez veljavne asistence. Kako torej postopati, ko pride do okvare ali nesreče?
Avtomobilska asistenca je zame danes nekaj samoumevnega. Enostavno si ne predstavljam, da bi si ob težavah v tujini avtovleko organiziral sam, in če je bil še pred leti ob sklenitvi na mestu razmislek in smo se velikokrat pogovarjali, kdo jo ima in kdo je nima, tega vsaj pri meni že dolgo ni več. In očitno večina voznikov razmišlja podobno, saj je danes v Sloveniji že okoli 90 odstotkov avtomobilskih zavarovanj sklenjenih z izbiro asistenčnega paketa. Seveda je drugače, če imaš v imeniku kup prijateljev, ki so bodisi mehaniki ali imajo doma avtovleko. Pa še ti težje pomagajo, ko si nekje daleč v tujini.
Asistenčne storitve so pri nas na voljo že dolgo; nabor prednosti se vztrajno povečuje, hitrost in kakovost storitev pa izboljšuje. In ne gre samo za okvare, ampak tudi za manjše nesreče, ko avto ni več vozen, pa potem pripetljaje, kot so predrte pnevmatike, prazen akumulator ali prazna posoda za gorivo. Ali pa za tiste trenutke za Darwinovo nagrado, ko ti uspe natočiti napačno gorivo. Rešitev vsega naštetega lahko predstavlja zajeten organizacijski, časovni in navsezadnje tudi finančni zalogaj, ki se mu lahko za razmeroma nizko nadomestilo izognemo.
Asistenca se sklene z avtomobilskim zavarovanjem in zunaj tega (kot na primer članstvo AMZS) praviloma pri zavarovalnicah ni na voljo, ob sklenitvi kasko zavarovanja pa običajno veljajo popusti. Zato je tudi težko primerjati cene, ker so te pač del celotne premije zavarovanja avtomobila. Torej ugodnejša cena asistence še zdaleč ne pomeni ugodnejše premije celotnega zavarovanja.
Če z avtom ne zapuščate države ali pa ga uporabljate večinoma v mestu oziroma svojem lokalnem okolju, potem morda velja razmisliti o osnovnejšem paketu z nižjimi kritji in brez koristi, namenjenih za tujino. Sicer pa razlika v premiji na koncu ni nikoli tako velika, da bi jo bilo vredno privarčevati. Predvsem zato, ker v premiji celotne police avtomobilskega zavarovanja predstavlja sorazmerno majhen delež. Nekaj deset privarčevanih evrov na letni ravni se mi za možnost, da ostanem brez kritja, enostavno ne zdi vrednih.
Asistenco sem namreč koristil že ničkolikokrat. Po nesreči na Pagu je bilo poškodovan avto z zlomljeno krmilno roko treba spraviti v Slovenijo. Kmalu po pogovoru z asistenco me je klical nabrit možakar s štajerskim naglasom in mi povedal, da bo pri meni čez 45 minut. Potem mi je, presenečenemu nad hitrostjo posredovanja, razložil, da je blizu na dopustu in da se tja vedno odpravi z avtovleko: »Vsakič se tu naokoli kdo iz Slovenije razbije ali pa na avtu kaj crkne.« Nad izkušnjo sem bil navdušen.
Servis v tujini ali vleka domov?
Res pa je, da predvsem v tujini vsaka situacija ni tako enostavna in pomembne so prave odločitve. Pred leti sem na izletu v Toskano malo pred Firencami začutil, da v bencinskem štirivaljniku delujejo samo še trije valji. Bil je petek popoldne. Klical sem asistenco in po avto so podizvajalci prišli takoj, ga odpeljali na servis v kakšnih 70 kilometrov oddaljeni Arezzo, mene pa v Firence po nadomestni avto.
Mimogrede, za slednjega kljub kritju zavarovalnice zahtevajo kreditno kartico. Moj avto so potem na tester priklopili šele v torek in mi sporočili, da lahko injektor in svečko zamenjajo v četrtek, in to za res absurdno ceno, ob kateri se mi je zvrtelo, zato sem hitro sprejel odločitev, da avta ne bom popravil tam. Zavarovalnica namreč privzeto sama izbere uradni servis, ta je bil pa nekajkrat dražji tudi od uradnih servisov pri nas.
Pri asistenci so nama s partnerko prijazno uredili še prevoz ter nočitev v Arezzu. Ker nisva imela časa počakati na vleko, sem plačal 80 evrov za diagnostiko in se s trivaljnikom tresoče odpeljal proti Sloveniji. No ja – po dveh urah čakanja na servisu, ker sem prišel ravno pet minut po začetku pisolina (italijanska popoldanska siesta) in mi avta, kakopak, niso mogli kar tako predati, čeprav so bili zaposleni še vedno tam.
Pomembno je omeniti, da pri komunikaciji s servisom in drugimi ponudniki za to skrbi asistenca, zato ni skrbi o znanju jezika. Je pa zato lahko ta nekoliko počasna in okorna, saj vse traja nekajkrat dlje. Težava se lahko pojavi tudi pri komuniciranju tehničnih podrobnosti s servisom. Velikokrat je posrednik potem še klicni center v tujini, zato lahko na odgovor tudi čakaš.
Torej, pomembno je, kdaj se odločiti za servis in kdaj za vleko domov, kar je odvisno seveda od obsega okvare, oddaljenosti od doma in vaših nadaljnjih načrtov. Prijatelj, ki dela v podjetju za najem vozil, mi je potem v pogovoru dejal, naj se naslednjič dogovorim za vleko in pokličem njega, da mi vleka obenem pripelje nadomestni avto iz Slovenije in se z njim vrnem nazaj, kadar želim. V klicnem centru so se mi zdeli precej fleksibilni in danes slišim, da je to sedaj pogosta praksa. Moja asistenca sicer vključuje stroške dostave in vrnitve nadomestnega vozila v vrednosti do 1.000 evrov.
S pogoji kritja najema in vrnitve nadomestnega vozila se je pravzaprav dobro seznaniti. Lahko je zoprno, če se poškodovan avto na avtovleki vrne domov, ti pa nadaljuješ z nadomestnim vozilom, ki ga moraš nato dostaviti tja, kjer si ga najel, domov pa se s polno prtljage, ki je nisi pripravil za vlak ali letalo, vrniti z javnim prevozom.
Asistenco je torej treba znati izkoristiti. Velikokrat namreč vključuje tudi koristi, za katere morda niste vedeli. Na primer stroške dostave rezervnih ključev, če ste jih izgubili, pa dostavo rezervnih delov v tujino ali založitev denarnih sredstev za popravilo v primeru tatvine. Potem so tu še koristi z morbidnim prizvokom, kot je nadomestni voznik v primeru nezmožnosti vožnje zaradi poškodbe, obisk poškodovanega zavarovanca v tujini, nekatere asistence pa vključujejo tudi manjše kritje stroškov zdravljenja (kar tako vključuje turistično zavarovanje) ali prevoz posmrtnih ostankov v Slovenijo. In četudi se vam zaradi kakršnega koli razloga samo izprazni akumulator in na dosegu nimate dodatnega avtomobila ter kablov za zagon, brez zadržkov pokličite asistenco.