Poskrbimo za udobje, a ne pozabimo na varnost

Topli dnevi vabijo na izlete, bližajo pa se tudi počitnice, ko se z avtom in polnim prtljažnikom odpravimo na daljše poti. Z Andrejem Brglezom, inštruktorjem varne vožnje pri AMZS-ju, smo se pogovarjali o tem, na kaj moramo biti še posebej pozorni, da bo vožnja varna in udobna za vso družino.

22. 6. 2010

Ko govorimo o družinskih prevozih, bodisi vsakodnevnih bodisi na potovanju, sta na prvem mestu varnost in udobje otrok med vožnjo. Ali posvečamo dovolj pozornosti otroškim sedežem?

Andrej: Na podlagi preventivnih brezplačnih akcij, ki jih izvajamo že šest let, vemo, da ljudje otroškega sedeža ne uporabljajo pravilno. Pravilna uporaba otroškega sedeža se začne že korak prej, pri nakupu. Res je, da je danes v poplavi ponudnikov težko izbrati dober sedež, zato se marsikateri kupec orientira po ceni.

Sedež mora obvezno imeti homologacijo, kar je osnovni podatek, da je sedež ustrezen. Pred nakupom priporočam, da starši poiščejo rezultate testiranj, ki jih objavljamo tudi na AMZS, in tako ocenijo, kateri sedež bi bil za njihovega otroka najprimernejši. Nakloni avtomobilskih sedežev lahko nekoliko odstopajo, zato si je treba pri nakupu vzeti dovolj časa ter sedež namestiti in preizkusiti v svojem avtomobilu. (več o tem si preberite v članku Otroški varnostni sedeži)

Verjetno samo nakup dobrega sedeža še ni zagotovilo za varnost otroka?

Andrej: Zelo pomembno je, da je otroški sedež nameščen pravilno in predvsem dobro pritrjen. Ni dovolj, da sedež pripnemo samo z varnostnim pasom, ampak ga je treba na avtomobilski sedež privezati še z dodatnimi trakovi. Ugotavljamo, da je več kot 80 odstotkov takih voznikov, ki imajo nepravilno nameščen sedež, in več kot 90 odstotkov takih, ki če že sedež pravilno namestijo, otroka v njem ne pripnejo dovolj.

Varnostni pasovi morajo biti pravilno nameščeni in jih je treba večkrat zategniti tako, da prsti odraslega skoraj ne morejo pod trak. Seveda je treba otroka pred tem ustrezno obleči oziroma sleči, da mu med vožnjo ni vroče. Če ni dovolj pripet, se lahko pri zaviranju izmuzne izpod traku.

Težava pri otrocih je, da pri zaviranju najbolj zaniha glava, ki je najtežji del telesa. Vrat še ni dovolj močan, da bi jo zadržal, zato so poškodbe lahko velike. Otrok nato zaniha še z zgornjim delom telesa in z glavo udari v sprednji sedež. Pri trku najprej odnese sedež in za tem še otroka iz sedeža. Če ni pripet, je že pri 40 km/h naletna teža otroka taka, da zvije sprednji sedež.

Kaj lahko storimo za otrokovo udobje med vožnjo?

Andrej: Da je otroku med vožnjo prijetno, je treba avto pred vožnjo primerno ohladiti ali ogreti. Temperatura v avtu naj bo največ pet stopinj nižja kot zunaj. Ventilatorji naj ne bodo usmerjeni naravnost v otroka, še posebej ne v predel glave in ramen, najbolje v tla ali okno. Enako velja tudi za preostale potnike. Klima mora biti redno vzdrževana, ker se lahko v filtrih zaredijo glivice in razne bakterije, ki potem skozi prezračevanje pridejo v kabino avtomobila.

Pred vožnjo je treba avto ohladiti oziroma prezračiti. Če se nam mudi, imejmo vsaj prvih nekaj metrov odprta okna, da se zrak osveži, saj je klima preveč agresivna. V tem primeru so odlična strešna okna – ko je avto vroč, ga hitro prezračiš in nato prižgeš klimo. Večina voznikov dela to napako, da se usede v vroč avto in 'na polno' prižge klimo.

Je kakšna skrita nevarnost, ki lahko ogrozi otroka in tudi druge potnike v avtu?

Andrej: Zgoščenka na zadnji polici pri zaviranju ali trku postane kot rezilo, podobno tudi knjige in dežniki, in to že pri majhnih hitrostih 30 do 40 km/h. Na zadnji polici so lahko samo kakšne mehke stvari, nikakor pa ne živali. Za živali je najbolje, da so v homologirani kletki, ki je ne pripnete na zadnji sedež, ampak jo pritrdite na tla za sprednji sedež ali pa v prtljažniku, če je dovolj prostora. Pri nalaganju prtljage velja preprosto pravilo: težji kosi spodaj, lažji in mehki pa čim bolj na vrhu. Nujno je zaščititi vmesni del med prtljažnikom in potniško kabino.

Kako teža prtljage in njena razporeditev vplivata na vozne lastnosti avtomobila?

Andrej: Nemški kolegi so ugotovili, da ljudje običajno napolnijo prtljažnik do maksimuma in ne upoštevajo največje dovoljene teže. Volumen prtljažnika je velik, vendar moramo upoštevati težo, saj nosilci pri trku ne zdržijo velike teže.

Da ohranimo stabilnost avta in ne porušimo ravnotežja, je najbolje, da damo najtežje stvari čim nižje in čim bolj na sredino prtljažnika, v kovček na strehi pa le lahke stvari z velikim volumnom. Pri vožnji skozi ovinke teža na vrhu avtomobila povzroča, da se avto bistveno drugače vede, in to je treba upoštevati. Na tečajih varne vožnje za družine prikažemo razlike voznih lastnosti avtomobilov, na primer terenskih, karavanov ali enoprostorcev, ter kakšne so razlike, kadar porušimo ravnotežje avtomobila.

Vožnja z avtom je vedno bolj udobna, vendar je to lahko tudi varljivo, kajne?

Andrej: V zadnjih petih letih je vožnja postala veliko bolj tiha. V avtu smo vedno bolj izolirani, brisalci ne škripajo, ne slišimo dežja, ne slišimo gum. Med vožnjo počnemo vedno več stvari, od telefoniranja do poslušanja radia, ukvarjanja s cedeji, navigacijo …

Vožnja je postala rutina, ne opazujemo, kaj se dogaja zunaj na cesti in zato velikokrat prepozno reagiramo. Na poligonu na Vranskem v okviru družinskega tečaja voznikom pokažemo prav to, kako se lahko med vožnjo spreminjajo razmere na cestišču, in jih naučimo, kako pravilno ravnati v kritičnih situacijah.