Če kdaj, potem je zima čas, ko vozniki največkrat pomislimo na štirikolesni pogon. Ali zaradi tega, ker vozimo avtomobil, ki se poganja z vsemi štirimi, ali pa je štirikolesni pogon še vedno velika želja.
Da avtomobil namesto dveh koles poganjajo vsa štiri, prinaša veliko tako imenovanih prednosti in slabosti.
Če avtomobil poganjajo vsa štiri kolesa, so posledično dražji servisi (dve pogonski gredi), večja je obraba koles, avtomobil zaradi dodatne teže porabi več goriva.
Prednosti je veliko več: avtomobil ne obtiči v blatu ali snegu (kako daleč bo prišel, bo odvisno predvsem od obutve), oprijem je boljši (pri tem velja, da je treba »tiščati« plin, saj tako kolesa optimalno držijo stik s podlago), vožnja pa posledično varnejša.
Po dveh
Načeloma smo že v prejšnjih vrsticah na hitro povzeli slabosti in prednosti, a odkrivamo, da vam za štirikolesno gnane užitke ni nujno treba poseči po različici 4 x 4. Elektronika danes zmore skoraj čudeže. Le pomislite na avtomobile na zadnji pogon.
Še pred leti so bili ti ob snegu večinoma v garažah, danes rijejo vsaj tako dobro kot drugi. Tovarne so že za marsikateri avtomobil razvile elektronske stabilizacijske sisteme, ki so prilagojeni za vožnjo po snegu.
Takšen je Citroenov Snow Motion, podoben pa je tudi Grip Control v peugeotih, ki poleg izbire snežnega programa omogoča tudi program za vožnjo po pesku.
Če se vozite po asfaltiranih poteh, po hribovskem blatu pa se sprehodite le peš, res ne vidimo smisla za dodatne stroške in nakup dražjega avtomobila s štirikolesnim pogonom. Z dvopogonskim avtomobilom boste prihranili pri gorivu, deli bodo manj obrabljeni.
Po štirih
Niso samo veliki terenci tisti, ki imajo štirikolesni pogon. Bo že držalo, da so pravi terenci v večini še predstavniki stare šole, so robustni, še nimajo samonosne karoserije, njihova plezalska tehnika pozna manj ali skoraj nič elektronike, pogon je priklopljiv ročno.
Pri takšnih plezalcih veliko dela opravijo tudi zapore diferencialov. A da bi dobili pogon na štiri kolesa, ni treba kupiti enega izmed izumirajočih pravih terencev, saj avtomobilska ponudba štirikolesno gnanih avtomobilov pokriva skoraj vse razrede, od majhnih avtomobilov, do enoprostornikov in seveda terencev ter športnikov.
Niso vsi enaki
Štirikolesni pogoni se med seboj razlikujejo tako tehnično kot po upravljavskem pogledu. Nekateri avtomobili so gnani na en kolesni par, po potrebi, če elektronika zazna, da bi katero kolo lahko recimo zdrsnilo ali pa »začuti«, da voznik hoče več moči, pa prenese moč še na drugi kolesni par.
Pri takšnih avtomobilih voznik načeloma ne more vplivati na pogon, ni izbirne ročice ali stikala. Takšni avtomobili zagotavljajo neko srednjo pot med klasičnimi dvopogonskimi avtomobili in tistimi, ki jih ves čas poganjajo vsa štiri kolesa, saj prilagajajo pogon razmeram na cesti in imajo posledično ugodnejšo porabo goriva.
Takšni avtomobili so velikokrat opremljeni s sistemi za pomoč pri vožnji po klancu, ko avtomobil sam prevzame dodajanje plina in zavira ter tako poskrbi za varne spuste.
Podobni so avtomobili s priklopljivim štirikolesnim pogonom, pri katerih pa ima voznik vpliv na pogon in lahko s stikalom ali gumbom izbira med dvo- ali štirikolesnim pogonom. Takšen sistem lahko sicer kljub izbranemu dvopogonskemu načinu reagira in ob zaznavanju nevarnosti zdrsa vklopi še drugi kolesni par.
Na vrhu kraljujejo avtomobili s stalnim štirikolesnim pogonom, ki se ne ustrašijo prav nobenega terena, še posebej če so opremljeni s pravimi gumami, reduktorjem, ki skrajšujejo prestavna razmerja v menjalniku, in zaporami diferencialov.