Navigacijski sistemi so čedalje pogostejši spremljevalci na naših poteh. Na trgu je precej sistemov, ki se razlikujejo v osnovi ali pa so si precej podobni. Pomembna je izbira prave kartografije.
- Connect.si podarja navigacijo Mio Moov S568. Več na www.connect.si.
- Nekoliko drugačen sistem navigacije si oglejte v tem videu.
Prva so v avtomobil vgrajene navigacijske naprave, ki so po pravilu del avtoradio sistema. Njihov največji približek so prenosne navigacijske naprave, vedno bolj uporabna pa je tudi tretja vrsta navigatorjev, mobilni telefoni.
Vgrajene naprave
Prednost v avtomobil vgrajene navigacijske naprave je njena integriranost v armaturno ploščo. Naprava je del celote, ni polnilnih kablov, ki bi kazili podobo, in ni nobenega navigacijskega priseska na sprednji šipi.
Vgrajeni avtomobilski sistemi so tudi varnejši, saj ob trku navigator ne leti po avtomobilu. Vsi vemo, kako nevarni so lahko leteči predmeti med vožnjo. V avtomobil vgrajene navigacijske naprave imajo po pravilu velik zaslon, ki pa pri nekaterih avtomobilih ni občutljiv za dotik, posledično pa je upravljanje navigatorja nekoliko bolj zamudno in manj uporabno.
Slabost takšnih navigatorjev je tudi v tem, da ga ni mogoče vzeti iz avtomobila in uporabiti v drugem vozilu ali pri pešačenju. Vgradni navigatorji morajo biti prirejeni za vgradnjo v armaturno ploščo, kar pomeni, da morajo mersko ustrezati, sicer bo v armaturni plošči zevala luknja ali pa boste morali iskati plastične ali kakšne druge dele, da praznino zapolnite.
Logično je, da prevelik vgradni navigator ne gre v premajhno odprtino na armaturni plošči. Nekateri proizvajalci vgradnih navigatorjev so usmerjeni v izdelavo naprav za točno določeno znamko, recimo Zenec za Volkswagne in Seate, običajno pa gre za standardne mere, ki ustrezajo velikemu številu vozil.
Poleg 'aftermarket' trga vgradnih navigacijskih naprav, kjer so cene zelo različne (za dobre naprave od približno 1.000 do 2.000 ali več evrov) imajo ponudbo vgradnih navigatorjev tudi avtomobilske tovarne.
Vgradni navigatorji običajno ponujajo še precej več kot prenosne navigacijske naprave: ogled DVD-filmov in poslušanje glasbe z odličnim zvokom. Cene so tudi tu zelo različne, velja pa, da so podobne cenam netovarniških vgradnih navigatorjev.
Izstopajo vgradni navigatorji, ki rišejo napotke na vetrobransko šipo ('head-up' zaslon), a za zdaj so še redki. Pri vgradnji navigacijskega sistema je treba upoštevati dejstvo, da je, če tega avtomobil še nima, potrebna tudi namestitev antene, ki bo sprejemala signale GPS – Global Positioning System (sistem globalnega določanja položaja).
Prenosne naprave
V nasprotju z vgradnimi navigatorji so prenosne navigacijske naprave v prednosti, saj jih lahko prenašamo iz enega vozila v drugo, kar pove že njihovo ime, ali pa jih uporabimo pri pešačenju, vožnji z javnimi prevoznimi sredstvi in podobno.
Na trgu je vse večja ponudba novih avtomobilov s prenosnimi navigatorji, ki imajo vgrajene nosilce na armaturno ploščo, kabli pa so posledično lepo skriti. Največji očitek prenosnim navigatorjem je namreč, da s kabli niso videti najlepši, poleg tega pa je nekaj dela z nenehnim umikanjem in pospravljanjem naprav v predal, saj so razpeti na vetrobranski šipi lahko preveč mamljivi za vlomilce.
Strokovnjaki priporočajo, da jih namestite na spodnji levi rob sprednje šipe. Poskrbite, da bo sistem varno pritrjen, izberite takšno napravo, ki bo imela dobro viden zaslon in ki bo, seveda, dobro vodila.
Cene prenosnih navigatorjev so zelo različne, običajno pa odražajo njihovo 'pamet' in dodatne funkcije. Prenosno navigacijsko napravo lahko dobite že za dobrih 100 evrov, a po navadi gre za zelo osnovno različico, s katero seveda ni nič narobe – marsikdo od navigatorja želi le, da ga pripelje do cilja, brez odvečne opreme in funkcij – težava je le v pomanjkljivi oziroma revni kartografiji.
Prav kartografija pa je lahko ključni element, pri odločitvi za navigator, saj boste morali za kartografijo odšteti tudi do 100 evrov, če ni naložena ali pa če si želite recimo podrobno kartografijo Slovenije, na napravi pa je le celotna Evropa, v kateri so vrisane le glavne slovenske ceste.
Pri nakupu navigatorja bodite torej pozorni na kartografijo. Ob nakupu so zemljevidi še relativno novi, ceste na njih pa večinoma dobro vrisane. Težava se pojavi čez nekaj let, ko je zgrajenih nekaj novih cest (recimo novi avtocestni odseki, ki občutno skrajšajo čas potovanja), kakšno pa tudi odstranijo, navigacija pa je posledično zmedena in nas ne vodi tja, kamor bi nas morala.
V takšnem primeru je potrebna nadgradnja kartografije, ki jo je treba doplačati, a ne povsod. Nekateri proizvajalci že ponujajo brezplačne nadgradnje kartografije, zato takšne ponudbe vsekakor ne spreglejte.
Dražji navigatorji imajo vgrajene Bluetooth vmesnike za prostoročno telefoniranje, vendar pri tem ne pričakujte odličnih zmogljivosti. Za kaj takšnega je bolje vgraditi v avtomobil boljši namenski sistem.
Od najdražjih prenosnih navigacijskih naprav lahko pričakujete marsikaj: od tega, da vas bo kratkočasil z igranjem igric in se povezoval v svetovni splet, do tega, da bo predvajal celo televizijske signale. Med posebneži je Blaupunktov TravelPilot 500, ki ima na hrbtni strani vgrajeno digitalno kamero.
Ta prenaša sliko na zaslon, občutljiv za dotik, na to sliko ceste pa vmesnik riše napotke (puščice). Preizkušeno naprava ponuja nekaj več, a le ob dobrih svetlobnih pogojih. Med sladkorčki navigacijskih naprav je tako imenovano geo označevanje.
Naprave lahko iz fotografije, ki je opremljena s koordinatami (recimo naravne ali kulturne znamenitosti), razberejo natančno mesto, kje stoji, naprava pa vas potem odpelje tja.
Mobilne naprave
Vgradni in prenosni navigatorji pa v zadnjem času dobivajo čedalje večjo konkurenco v mobilnih telefonih GPS, ki so v slabšem položaju zaradi majhnega zaslona in posledično okornejšega vodenja, a ob brezplačnih kartografijah (ne vsi proizvajalci, Nokia recimo da) in dejstvu, da niso potrebni dodatni stroški za nakup specializirane naprave (ob predpostavki, da je osveževana kartografija zastonj, plačujemo le podatkovni prenos, ki pa je lahko med gostovanjem v tujini tudi draga zadeva), postajajo zanimiva alternativa.
Nositi prenosni navigator s seboj je lahko včasih tudi muka, mobilni telefon pa imamo načeloma vedno s seboj.
Prihodnost navigacijskih naprav se kaže v vedno bolj realnih prikazih kartografjie – primer je novi Audi A8 z Google Mapsi in njihovim povezovanjem s svetovnim spletom, s pomočjo katerega uporabnik pride do številnih dodatnih informacij o izbranem cilju.
Prebere lahko recimo zgodovino kulturne znamenitosti, ki si jo namerava ogledati, na spletu prebere, kakšen je meni v restavraciji, kino spored in podobno.
V prihodnosti bodo navigatorji čedalje pametnejši. Že nekaj časa se testirajo sistemi, ki znajo vozniku povedati, kakšen je odsek pred njim: je cesta primerna za prehitevanja, so kje nevarni odseki, kakšne so omejitve hitrosti in podobno.
TMC tudi v Sloveniji
Z letošnjim letom je končno tudi na sončni strani Alp zaživela storitev prometnih informacij TMC (Traffic Message Channel). Preizkusili smo jo na Garminovem navigatorju Nüvi 1300 za srednjo Evropo, ki je s ceno 159 evrov dober navigator s funkcijo ecoRoute, povsem solidno kartografijo srednje Evrope, preglednimi slovenskimi izbirniki in dobrim vodenjem.
Nüvi 1300 nima vgrajenega TMC-sprejemnika, zato ga je treba dodati. V času testiranja na slovenskih cestah ni bilo posebne gneče, a ko je bila, jo je Garminova naprava dobro obvladovala. Poročala je o zastojih in svetovala obvoze.
Mitja Reven, foto: Tovarne
Novo na Metroplay: "Naš največji uspeh je bil tudi strel v koleno" | Ivo Boscarol