Rabljen avto: Alfa Romeo 159 (2005–2011): Duše pa še nima

Alfa Romeo je morda eden tistih avtomobilov, ki si ga nikoli niste želeli ali upali imeti. Toda, priznajte, da so Alfe res prave pločevinaste lepotice.

4. 8. 2015

Z Alfami je podobno kot z lepimi ženskami. Zagotovijo vam opaženost, nevoščljive poglede, tu in tam kakšno težavo, pod črto pa, če znate z njimi pravilno ravnati, tudi veliko užitka. Alfa Romeo je ena od znamk, ki se je drži čuden sloves. Številni pravijo, da niso dobre, res redki pa poznajo koga, ki bi imel s svojo Alfo veliko težav. Sloves nezanesljivega in pogosto pokvarljivega avtomobila so si pridobile v začetku osemdesetih let in, da, tisti SUD, 33, 75 in 90 so res potrebovale več vzdrževanja kot preprosti in brezoblični Golfi in Kadetti. A v tolažbo lahko zapišemo, da so nove Alfe na področju kakovosti in zanesljivosti v zadnjih 15 letih med vsemi znamkami najbolj opazno napredovale. Slabih novih Alf ni več.

Alfa Romeo je z modelom 159, ki je kot rabljen avtomobil lahko zelo dobra izbira, že pri samem snovanju veliko pozornosti, predvsem pa želje, namenil temu, da bi nekaj kupcev k sebi zvabil iz BMW-jevih, Audijevih in Mercedesovih salonov. Konstruktorji in oblikovalci so svoje delo opravili odlično, so pa tržniki očitno nekoliko precenili položaj znamke na trgu. Model prodajno ni bil zelo uspešen, je pa v tistem obdobju temeljno pripomogel k temu, da se je znamka obdržala na trgu.

Alfa Romeo 159 si del svoje osnovne platforme deli z večjim hišnim modelom 166, ki je sodil razred više, žal pa je to pripomoglo tudi k večji teži. Platformo je takrat koncern GM namenil prestižnim znamkam, kot so Saab in Cadillac, a se stvar pozneje stroškovno ni izšla povsem po načrtih. Za Alfo 159 je izbira tako napredne premijske platforme pomenila veliko večjo raven pasivne varnosti in tudi večjo trdnost karoserije.

Gledano skozi številke in primerjalne tabele, Alfa Romeo 159 nikoli ni bila najbolj prepričljiv avtomobil v svojem razredu in morda so jo tudi zato kupci pogosto spregledali. V zadnjem letu proizvodnje, ki se je končala leta 2011, so bili na voljo samo še modeli z dizelskim motorji, navkljub dejstvu, da so bili prej na voljo tudi odlični bencinarji.

Ne moremo reči, da se je 159 izkazala za najzanesljivejši avto, se pa ta Alfa skorajda vedno sama pripelje na servis. Kar se tiče pogonske tehnike, so se kot najbolj problematični izkazali motorji 1.9 JTD in JTDM, je pa res, da je bilo teh tudi največ. Pri prvih so se pogosto pojavljale težave s turbinami, pri drugih pa težave okrog jermenov in napenjalnikov. Na težave niso bili imuni tudi bencinski motorji, pri katerih se za krmiljenje ventilov uporabljajo verige, saj se namreč rade raztegnejo. Napaka za delovanje motorja ni kritična, se pa odrazi v zelo glasnem teku motorja. Pri dizelskih modelih je treba preveriti tudi stanje dvomasnega vztrajnika, pri modelu 2.4 JTD pa prihaja tudi do napak na sesalnih loputah in šobah. O tem, ali te delujejo, kot morajo, se boste sami lahko prepričali na nekoliko daljši testni vožnji, saj se v primeru teh napak elektronika hitro postavi v varnostni način delovanja. Če boste z dizelsko 159 preveč nežni, vam bo za kazen ponagajal filter trdih delcev. Alfo je pač treba gnati kot svinjo.

Od svoje predhodnice, modela 156, je podedovala tudi težave z obrabo delov podvozja, kar se še posebej pojavlja pri modelih z večjimi in težjimi motorji. Tipična napaka za vse sodobne Alfe je tudi neenakomerna obraba pnevmatik. V čudoviti notranjosti vozila se tu in tam oglašajo črički, imejte pa v mislih tudi dejstvo, da je Alfa eden redkih avtomobilov, katerega usnjeni sedeži resnično dolgo kljubujejo času in bodo z nekaj osnovne nege skoraj vedno videti kot novi. Kar se tiče zunanjosti, je 159 zelo solidna. Izjema je pojav luščenja laka na platiščih in pojav napak v laku na temnejših barvnih odtenkih. Nekateri vozniki, verjetno predvsem tisti brez pravega občutka za tehniko, pa so radi potarnali nad razrahljanimi vodili prestavne ročice. Ciniki radi povedo tudi to, da je pri teh avtomobilih dobro imeti na zalogi še kakšno tipalo MAF in ventil EGR.

Alfa Romeo je avtomobil, ki ga ne more imeti vsak. Na skrivaj si jo sicer želi marsikdo, a številni zaradi gostilniških debatnih linčev enostavno ne zberejo dovolj poguma. Verjetno tudi ni avtomobil za mlade očke in mamice, saj v njej ni predalov za jogurte, robčke, plenice in igračke. Prav tako ni avtomobil, ki bi bil v naših krajih tako mednarodno priljubljen kot Audi, BMW in Mercedes. Je pa brez dvoma avtomobil za šminkerje, predvsem pa za voznike. Ne kupujte je na silo, če vam ni po meri, jo pustite pri miru. Naj z njo uživa kdo drug. Morda tisti, ki pozna njeno zgodovino in preteklo dirkaško vrednost.

Napisal: Matjaž Tomažič Foto: tovarna/arhiv AM

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri