RABLJEN AVTO: BMW Z4 (2002–2008): Duše pa še nima

2. 8. 2015
Deli

V dneh, ko začne vroče sonce božati kožo, pride prav dober roadster. BMW Z4 je lahko kar pravšnji.

BMW velja za izdelovalca, ki ima na področju športnih roadsterjev bogate izkušnje. Zgodba se je sicer začela pisati že pred več kot 70 leti z modelom 507, a navadnim smrtnikom so njihovi roadsterji postali zares dosegljivi šele z modelom Z1, ki mu je sledil Z3 in nato Z4. Medtem ko je bil prvi Z1 z izjemo pogrezajočih se vrat tehnično zelo povprečen, za Z3, ki si je elemente podvozja v devetdesetih letih delil z 10 let starejšim modelom serije 3 (E30), nikakor ne moremo reči, da je šlo za prepričljiv bavarski izdelek. Pravijo, da je šel v ovinek, zvijajoče kot kača, in da je bil premajhen.

Z4, ki so ga na trg poslali leta 2002 je bil v celoti veliko bolj prepričljiv. Zastarelo zadnjo premo je nadomestilo tako imenovano multi-link obešenje, karoserija je postala opazno in prepričljivo bolj toga in lažja. K zmanjšanju teže je najbolj očitno pripomogel velik pokrov motorja iz aluminija ter iz magnezija izdelan okvir platnene strehe. Bavarci so se odločili, da tak avto rezervne gume ne potrebuje, variabilno delovanje ventilov oziroma VANOS pa so dobili tudi motorji, ki se niso kitili s črko M. Kar se tiče velikosti karoserije, sta prirastka v dolžino (7 cm) ter širino (9 cm) povzročila pravo revolucijo, kar se tiče prostornosti v kabini in prtljažniku. V prid varčevanju in teži so bili vsi modeli (razen Z4M) opremljeni z električnim servom, ki naj bi olajšal vrtenje volana. Kritiki z dirkaškimi izkušnjami in vrhunskim vozniškim znanjem so to novost takrat sprejeli z velikim odporom. A pri BMW-ju so vztrajali in sistem hitro dodelali do stopnje, ko mu ni bilo česa očitati.

Pod taktirko takratnega šefa oblikovalskega oddelka Chrisa Bangla je Z4 tudi v notranjosti občutno presegel vse takratne standarde v tem razredu. Zanimiv je tudi podatek, da je bil Z4 nekaj časa edini roadster s šestvaljnim motorjem in zadnjim pogonom. Zmogljivi motorji pa so seveda zahtevali tudi zmogljivo mehaniko. Z4 se je takrat lahko pohvalil z dejstvom, da zmore v ovinku doseči 1,2 G sredobežne sile, zavorna pot pa je bila le za slabega pol metra daljša od takratnega absolutnega rekorda. V le nekaj več kot petih sekundah naj bi se z 200 kilometrov na uro popolnoma ustavil.

Zdaj vidite, da Z4 ni navaden 'moped' brez strehe. Čeprav gre za odličen športni avtomobil, se boste z njim najverjetneje vozili počasi. Tako pač je pri bavarcih. Kdor želi biti hiter, si kupi M3, kdor želi uživati in biti opažen, izbere Z4.

Odločitev je torej padla, ta avto nujno potrebujete. Razveseli vas lahko dejstvo, da jih ni malo. Izdelanih je bilo 180 tisoč roadsterjev in nekaj več kot 17 tisoč kupejev. Čeprav gre pri tem modelu najpogosteje za izbiro premožnih ljudi, je v svetu rabljenih, kot pri vseh BMW-jih, prava umetnost dobiti zares odličnega.

Zato je bolj kot to, kakšno kombinacijo motorja in menjalnika si izberete, pomembno, od koga avtomobil kupite, vseeno pa nekaj namigov. Kar se tiče dragih in težkih okvar, so te pogojene s številom kilometrov, modeli prvih letnikov pa so imeli težave z okvarami vodnih črpalk, volanskih letev in drogov ter okvarami motornih računalnikov. Večinoma so za to poskrbeli v okviru garancij, če je bil avto vsaj v prvih letih servisiran na pooblaščenem servisu.

Druge napake so predvsem take narave, da sploh ni nujno, da jih odpravite. Vozila z ročnim menjalnikom pestijo težave s potresavanjem sklopke, vendar škode za motor in vztrajnik ni. Pač malo trese. Okrog sistema za variabilno delovanje ventilov VANOS se rade pojavljajo oljne kaplje, težave pa reši set novih tesnil. Poraba olja in dimljenje je največkrat vzrok zamašenih cevi in oljnega hladilnika, torej gre za stvar rednega vzdrževanja. Trdo podvozje zahteva nekaj več menjav končnikov, vzmeti, stabilizatorjev in drugih podobnih elementov, močni motorji in divje voznikovo srce pa so vzrok za cefranje zadnjih pnevmatik.

V kabini se pri modelih prvih letnikov radi pojavijo kakšni črički in brnenje plastike, z vetrobranskega stekla pa je pogosto odpadlo dežno tipalo. Električno-hidravlični pomik strehe deluje skoraj vedno popolnoma brezhibno, pogoj pa je, da redno čistite odtočne kanale. Ko sistem zalije voda, lahko to za streho pomeni velik problem. Z leti se seveda zmanjša tudi prožnost gumijastih tesnil, a si zaradi kakšne kapljice pri 10 let starem kabrioletu ne gre beliti glave. Nekaj več težav, ki za BMW niso povsem tipične, so povzročale odpovedi vžigalnih tuljav, zatikanje CD-plošč v izmenjevalniku, slabi stiki pod sedeži (vklop lučke za varnostno blazino) ter odpovedi modula za daljinsko zaklepanje in alarmni sistem.

Z4 je vsekakor avto, ki je prijeten za vožnjo. Voznik sedi in situacijo nadzoruje skorajda povsem med zadnjimi kolesi, pogled na dolg motorni pokrov in zvok šestvaljnika pa boža srce. Tudi skupaj z avtomatskim menjalnikom zna Z4 hitro in odločno pomigati z 'ritko', in to 'ritanje' imamo moški radi. Izberite šestvaljnik, in če je le mogoče ročni menjalnik. Z4 je tudi avto za razvajanje. Predvsem samega sebe. V zmoti je le tisti, ki meni, da ima dušo. Avtomobil dobi dušo takrat, ko začnete nadomestne dele zanj iskati na avtoodpadu. Ko vam je hudo, ko za robom blatnika opazite napihnjen lak. Teh težav Z4 (še) ne pozna, jih pa zagotovo bo. Takrat bo imel tudi dušo.

Napisal: Tomažič Matjaž Foto: tovarna/arhiv AM

Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o svoji najljubši tehniki pomnjenja