Avtomobili znamke Fiat so med kupci rabljenih avtomobilov po krivici precej prezrti. Vendarle gre za vizionarsko znamko, ki izdeluje zanesljive avtomobile.
Podobno kot Citroen, o katerem smo pisali v prejšnji številki revije Avto magazin, tudi Fiat zagotovo spada med tiste proizvajalce, ki so v svoji zgodovini pri oblikovanju vozil in izumljanju posameznih avtomobilskih razredov pokazali veliko drznosti. Ni bil vedno uspešen, se pa lahko pohvali, da je v svet osebnih avtomobilov pripeljal kar nekaj novosti, ki so šele nekaj let ali celo desetletij del vsakdanjika pri drugih proizvajalcih. Ne verjamete?
Kdo je ustvaril enoprostorce? Italijani. In kdo 'start&stop? Tudi oni.
Med evropskimi proizvajalci je Fiat v 50. letih s svojo Multiplo ustvaril razred enoprostorcev, pozneje pa je uvedel kar nekaj pomembnih tehničnih inovacij. Med te zagotovo spada sistem start&stop, ki so ga razvili s pomočjo Boscha, prvič pa so ga serijsko vgradili v model Fiat Regata SE že davnega leta 1983. Naslednji v svetu osebnih dizelskih avtomobilov verjetno največji tehnični korak naprej pa je prinesla prva generacija modela Croma leta 1986. Gre za direktni vbrizg goriva, ki ga večina pozna pod kratico TDI. Koncern VW, za katerega se zdi, da velja za nespornega kralja dizelskih motorjev, je to v svojem modelu 100 uporabil šele slabi dve leti pozneje.
Croma nove generacije je mešanec med enoprostorcem in karavanom
Prva Croma je luč sveta ugledala leta 1985, zgrajena pa je bila na znameniti platformi Typo4. To je točno tista, ki so si jo med sabo delili prestižni avtomobili, kot so Saab 9000, Lancia Thema, Alfa 164. Cromo so kljub temu ožigosali kot družinski avtomobil, bil pa je tudi cenovno bolj dostopen. Oblikoval ga je g. Giorgetto Giugiaro. Deset let po tem, ko se je prva Croma poslovila, je Fiat oblikovanje novega modela zaupal istemu oblikovalcu, rodila pa se je Croma 2. Tokrat ni šlo za klasično limuzino s petimi vrati, ampak za mešanico oblikovalskih elementov karavanov in enoprostorcev. Kot ponavadi je tudi tokrat Fiat prekmalu zaoral ledino, kupci pa so novost sprejeli s precej mešanimi občutki.
Nekaterim se je zdela ideja odlična, drugi pa so jo povezovali s cirkusom na štirih kolesih. Da je bil Fiat s tem modelom spet zazrt daleč v prihodnost, dokazuje to, da so se podobni avtomobili masovno pojavili šele nekaj let pozneje. Čeprav Fiat Croma morda prav zaradi svoje oblike ni postal prodajna uspešnica, pa je Fiat z njo dosegel svoja pričakovanja. Croma je bila v svoji drugi generaciji postavljena na platformo, ki je bila plod kratkega sodelovanja s koncernom GM, deli pa si jo z modeli Opel Vectra/Signum, Saab 9-3 ter Cadillac BLS. Kakorkoli, Croma se je morala po samo šestih letih in eni vmesni stilski preobrazbi posloviti, idejno pa jo je v manjši meri nekako nasledil model Freemont.
Težave, tipične za dizlske motorje, sicer pa razmeroma zanesljiv avtomobil
Razlog, da sem se tokrat nekoliko bolj razpisal o življenju avtomobila kot o njegovi tehniki in okvarah, je precej preprost. O slednjih ne morem veliko pisati. Cromo pesti nekaj tipičnih težav, ki so skupne skoraj vsakemu sodobnemu avtomobilu z dizelskim motorjem. Napake na dvomasnih vztrajnikih, DPF-filtrih ter EGR-ventilih. Nič posebnega torej. Bencinska ponudba je skromna, vendar ne povzroča praktično nobenih težav. Ker je Croma vendarle zajeten kos avtomobila, lastniki tarnajo nad posedanjem vzmeti in nekoliko hitrejšo obrabo pnevmatik, treba pa je računati, da boste enkrat v življenjski dobi avtomobila zamenjali tudi alternator.
Pri nakupu velja biti pozoren še na gladek tek menjalnika, tipično v duhu Fiata namreč, pri prestavljanju vzvratno rado malo zaškrta. Nekaj težav, ki pa so se jih mehaniki precej hitro naučili odpraviti, je povzročal tudi volanski mehanizem oziroma njegov električni del, ki je zaradi slabih stikov povzročal nedelovanje električne črpalke. Brez klasičnih napakic, s katerim skoraj redno postrežejo Fiati vseh tipov, tudi tukaj ne gre. Stikalo za odpiranje vrat prtljažnika, odpoved alarmnega sistema, rošenje zadnjih luči in zaskočitev lopute za kroženje zraka pač pridejo zraven.
Če spadate med tiste bolj razumne, vas nabor zgoraj naštetih napak gotovo ni prestrašil, v Fiat Cromi pa še vedno vidite potencial. To pomeni, da ste pameten človek, ki ve, da lahko drobne pomanjkljivosti spletejo lepo vez z avtomobilom. Tipično italijansko, bi rekli skeptiki, ki jih zabava to, da pri Fiatu tu in tam odpove kakšno stikalo in morda kje kaj brenči. Hkrati pa pozabljajo, da ko gre kaj narobe pri Nemcih ali Francozih, pogosto govorimo o podrtju motorja ali menjalnika. Fiat Croma je krasen avto. Pika.
Napisal: Tomažič Matjaž Foto: tovarna/arhiv AM
Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o svoji najljubši tehniki pomnjenja