Tokrat bomo namesto enega razgalili kar štiri. Oziroma enega. Pravzaprav, če razgalimo enega, razgalimo vse. Tako je to, kadar se dogaja skupinsko.
Eurovan. Ne gre za ime, ki bi si ga izmislili novinarji. Tudi ne za VW T4, ki se je na drugi strani oceana prodajal pod tem imenom. Gre za skupni projekt štirih velikih: Fiata, Lancie, Peugeota in Citroëna. Rodili so se vsi skupaj, potem pa je odšel vsak zase. Ta konkretni 'badge engineering' so si omenjeni proizvajalci zamislili že davnega leta 1994. In sodelovanje je postalo uspešno tako na področju enoprostorskih limuzin kot tudi lahkih gospodarskih vozil. O kateremkoli izmed teh četvorčkov bi pisali, bi trem naredili krivico. Izbrali smo drugo generacijo in izbrali smo Fiat. Iz dveh razlogov. Prvi je ta, da so pri razvoju večjo vlogo odigrali Italijani (so pa Francozi tega obilneje financirali), drugi pa ta, da je bil Fiat s svojo Multiplo 600 že leta 1954 na evropskih tleh resnični pionir tega avtomobilskega razreda. Vizionarska slava in čast tokrat pripada Fiatu. Pika.
Tehnično so si vsi štirje skoraj enaki, skorajda povsem enaka je tudi pogonska tehnika, razlike so opazne predvsem v notranjosti in v videzu prednjega dela. Zato je skoraj vseeno, katerega izmed štirih izberete. Morda je dobro vedeti, da sta Lancia in Peugeot, kar se tiče materialov v notranjosti, pred Fiatom in Citroënom v majhni prednosti. Italijanski dvojček je svojo proizvodno pot končal leta 2011, francoski par pa tri leta pozneje. Toliko o razlikah.
Fiat Ulysse (in preostali trije) je lahko zelo dober nakup. Za zmerno ceno dobite prilagodljiv, dobro opremljen avtomobil, z dobrimi voznimi lastnostmi in solidno, v nekaterih primerih pa tudi odlično pogonsko tehniko in mehaniko. Seveda vse to spremlja tudi nekaj standardnih težav, ki pa so jim k sreči kos že povprečno sposobni mehaniki in servisi. Posledično so sprejemljive tudi cene popravil in rednega vzdrževanja.
Ker nas je večina takih, da se težko sprijaznimo s težjimi okvarami in visokimi stroški popravila, je morda smiselno preskočiti 2,2-litrski dizel (do letnika 2007). Ta je namreč tisti, ki je lastnikom povzročal največ preglavic. Odpovedovale so jermenice glavne gredi, turbinska puhala, preskakovali in trgali so se pogonski jermeni, pojavljale so se težave z injektorji. Drugi motorji veljajo za vzdržljive in trpežne. Bencinski motorji so radi tekli nemirno, kakšnih drugih pogostih težav pa statistike na servisih ne beležijo.
Podvozje je dobro, ni pa najbolj kos teži avtomobila. Težave s končniki in precejšnja obraba pnevmatik je stvar, s katero se bo treba pri tem avtomobilu sprijazniti. Četverica dobro kljubuje obrabi v notranjosti, se pa zelo pogosto pojavljajo nadležni črički, predvsem v prednjem delu kabine. Nekaj težav povzročajo še mehanizmi za premikanje in zaklep zadnjih sedežev. Bolj problematična je elektronika, večino težav pa se lahko reši z ustreznim reprogramiranjem modulov, ki to elektroniko krmilijo. Pogoste so težave s pomikom stekel, pomikom električnih drsnih vrat, samosvojim delovanjem klimatske naprave in prezračevanja, delovanjem žarometov, centralnega zaklepanja, osvetlitvijo armaturne plošče, avtomatskimi brisalniki in podobnimi napravami. Morda se bo komu vse to zdelo grozno, a treba je vedeti, da gre večinoma za opremo, o kateri so nekateri tekmeci (VW, Seat, Ford, Chrysler, Mazda MPV) leta 2002 lahko samo sanjali, ali pa so jo ponujali za veliko več denarja.
Ne glede na to, da znamke, ki jim člani te četverice pripadajo, med ljudstvom na splošno ne uživajo velikega zaupanja, lahko mirno zapišemo, da so med kupci enoprostorcev ti avtomobili pogosto neupravičeno spregledani. Počutje v notranjosti, preglednost iz vozila, prilagodljivost in udobje (za sedem oseb) na vseh področjih dosegajo ali pa celo presegajo raven v tem segmentu bolj renomiranih modelov. Z nekaj sreče in znanja je nakup tega avtomobila lahko prijetna življenjska izkušnja.
Napisal: Tomažič Matjaž Foto: tovarna/arhiv AM
Novo na Metroplay: "Za vsako uro, ki jo vložimo v vadbo, dobimo nazaj 3 ure življenja" | Leon Bedrač, 2. del