Discoveryju je v njegovi tretji izdaji, o kateri pišemo tokrat, pravzaprav veliko lažje kot njegovima predhodnikoma. Postal je vmesni člen.
Če se ozremo nekoliko nazaj, točneje proti koncu 80. let prejšnjega stoletja, se bomo spomnili na prvega Discoveryja, ki je bil takrat z vidika mehanike in zasnove veliko bližje strogo terenskemu in delovnemu Defenderju kot plemičem namenjenemu Range Roverju. Z vidika opremljenosti in prestiža pa je bil nasprotno bližje slednjemu.
A pravi razlog, da so Angleži sploh izdelali Discoveryja, se ne skriva v zapolnitvi lastne ponudbe. Veste, oni gledajo na avtomobilizem nekoliko drugače. Je črno in je belo. Če si kmet, vozi Defenderja, če si plemič, pa ti pripada Range. Discovery so Angleži morali izdelati preprosto zato, da so obdržali kupce, ki so takrat množično drli k japonski konkurenci. Mitsubishi Pajero, Toyota Landcruiser, Nissan Patrol in še nekateri drugi so postali zanimivi tudi zato, ker so za razumno ceno ponujali praktično vse, kar je takrat obstajalo. Takrat BMW, VW, Volvo in drugi niso niti sanjali o tem, da bi izdelovali podobne avtomobile.
Tudi druga generacija Discoveryja z vidika zasnove ni prinesla veliko novega. Bilo pa je tam veliko več tehnike in več bolj zmogljivih motorjev. Discovery je tako postal priljubljen tudi med tistimi, ki so radi vlekli težke prikolice, o pravem terenu pa načeloma niso fantazirali. Čeprav je Discovery na brezpotjih še danes eden najboljših. Konec koncev so z njim vozili ekstremno dirko Camel Trophy.
S tretjo generacijo pa je Land Rover svojega Discoveryja še nekoliko bolj prilagodil cestni uporabi in se tako zelo nevarno približal prestižnemu Rangeu. Discovery je dobil posamične neodvisne obese na vseh kolesih, ogromno tehnike, sodobne motorje, ki so jih v glavnem posojali pri Jaguarju in PSA/Fordu (2.7 V6 TD). Tudi notranjost je bila deležna temeljite obdelave in ogromnega napredka. Kljub temu ne moremo govoriti o vrhunski ergonomiji ali lepem videzu, vsekakor pa stvar kljub neurejenosti deluje zelo prestižno. Tako je Discovery z brezpotij dokončno zapeljal na asfaltne ceste, v primerjavi s prejšnjimi generacijami pa tako z vidika svoje prvenstven namembnosti postal zelo razbremenjen.
Ker v tej rubriki vedno pišemo iskreno in po resnici, vam žal ne moremo zapisati, da je Discovery avtomobil, ki ne potrebuje dobrega mehanika. Dobro je, da poznate tudi kakšnega dobrega ali pa vsaj domiselnega električarja. Če začnemo pri enem najbolj ključnih elementov vsakega avtomobila – motorju, potem je verjetno bolje izbrati požrešne bencinarje. Dizelski V6 ima pogoste težave z okvarami turbin, porabo olja, sklopkami in vztrajniki. Tudi sicer dizel ne spada med tiste, ki bi jih označili za zanesljive.
Med ključne elemente, še posebej pri terenskih vozilih ali SUV-ih, spadajo tudi pogoni in vzmetenje. Od teh avtomobilov zelo pogosto pričakujemo, da so zmožni tisoče kilometrov za seboj voziti težko prikolico, a Discovery za ta namen zaradi pogostih okvar na tem področju verjetno ni najboljša izbira. A če imate dragocenega dirkalnega konja, je to z vidika sloga poleg Mercedesa G edini pravi avto za vleko dragocene konjske prikolice.
Če se vam zdi dosedanji seznam okvar grozen, vam previdno povemo, da smo šele na začetku. Ko boste ta zapis prebrali do konca, boste imeli občutek, da se tu pokvari praktično vse. Blokiranje električne parkirne zavore je manjši problem, večjega in dražjega predstavljata pregrevanje in velika obraba diskov ter zavornih oblog zaradi blokiranja, ki je posledica izpostavljenosti in hitri koroziji zavornih elementov. Modeli z zračnim vzmetenjem so ubijalci transakcijskih računov. Avtomatski menjalniki so po približno 150.000 kilometrih pogosto potrebni popravil, največkrat pa je vzrok puščanje hladilnika olja. Ročni menjalniki so večni, se pa občasno zgodi, da pride do okvare na vodilih prestavne ročice, zaradi česar je prestavljanje močno oteženo.
Glede na to, da Discovery prihaja z zelo deževnega področja, bi pričakovali, da strešna okna tesnijo bolje, prav tako moti kondenziranje prednjih žarometov in zadnjih luči. Pojavljajo se tudi okvare mehanizma odpiranja vratc posode za gorivo, okvare meglenk, težave z izvlečno vlečno kljuko pa so posledica slabe 'higiene'. V kabini se materiali z izjemo sedežnih prevlek in volanskega obroča kar dobro upirajo zobu časa, plastike pa so seveda nekoliko bolj robustne, kar je vsekakor dobra, glede na namen pa predvsem dobrodošla lastnost tega avtomobila.
Elektronika je v nekaterih primerih zelo trmasta, v drugih pa povsem brezhibna. Pri prvih lahko računate na težave pri nastavljanju zračnega vzmetenja, okvare senzorjev položaja ročice menjalnika, težave s tempomatom, težave z radiem in multimedijsko enoto, težave z delovanjem sistema Terrain Response, pogoste pa so tudi težave na elektronskih loputah plina, senzorjih MAF in ventilih EGR.
Torej, Discovery z vidika zanesljivosti in brezskrbnosti ne spada med najboljše, je pa zagotovo med najbolj trendnimi in najbolj nobel cestnimi terenci. S to razliko, da je z nekaj modifikacijami sposoben takojšnje preobrazbe v pravega terenca. Zato, dragi sir in draga lady, izvolita.
Napisal: Matjaž Tomažič Foto: tovarna/arhiv AM