Tretjo generacijo Fordovega Mondea tisti, ki avtomobile gledajo tudi s spodnje strani, poznajo kot dober avtomobil. Pa vseeno mu ni uspelo ohraniti visoke cene, kar je za kupca pravzaprav dobro.
Forda Mondea smo Slovenci spoznali kmalu po tem, ko smo dobili svojo državo. Prišel je kot naslednik Sierre, ki vsaj pri nas ni bila zelo priljubljen avtomobil. Verjetno zaradi zgolj zadnjega pogona, saj je ta do pojava asistenčnih sistemov, ki živahne ritke vedno peljejo v pravo smer, v naših krajih veljal za neprimernega, nevarnega in zahtevnega. Mondeo je tako prekinil dolgoletno Fordovo tradicijo, ki je velevala, da njihove srednje velike limuzine poganjajo zadnja kolesa.
Dober družinski avto. Od leta 2007 v sodelovanju z Volvom
Hitro je Mondeo postal priljubljen avtomobil. Menda predvsem na račun takrat ugodne cene, a kakorkoli ga boste secirali, vedno se bo izkazal kot dobro vodljiv, solidno opremljen in zabaven avtomobil. Do leta 2007, ko je bil svetu predstavljen model tretje generacije (ta sicer nosi oznako Mk4, saj je bila prva generacija na voljo v dveh fazah), si je Mondeo prislužil sloves dobrega družinskega avtomobila. S tretjo generacijo pa je bil narejen velik korak naprej, najprej v smislu oblikovanja, sodelovanje z Volvom pa je prineslo še veliko tehničnih sprememb.
Poslovil se je bencinski motor V6, ki so ga vsaj z vidika moči zamenjali Volvovi petvaljniki. Platforma, ki v osnovi ponuja ogromno prostora in čvrsto gradnjo, je svoje mesto našla tudi pri velikih Volvih ter enoprostorskem Galaxyju in S-maxu. Prav zadnja dva sta najverjetneje krivca, da je Mondeo v primerjavi s prejšnjimi generacijami, če govorimo o prodajnih številkah, precej izgubil. Seveda je podoben trend ob koncu prvega desetletja tretjega tisočletja doletel tudi druge znamke, zato lahko zapišemo, da je bil Mondeo kljub vsemu prodajna uspešnica.
Ocena končne obdelave in notranjosti: solidno
Čeprav je Mondeo na evropskem trgu nekako predstavljal Fordovo 'top' ponudbo, pa moramo biti iskreni in priznati, da si, kar zadeva končno obdelavo in notranjost, zasluži oceno solidno. Nikakor pa ne vrhunsko; je pač stopničko nižje od 'top konkurence'. Stvari so se premaknile na bolje po prenovi, ki je bila na vrsti leta 2010.
Mondeo je bil na voljo v treh karoserijskih različicah, posledično pa je postal tarča marsikaterega podjetja. Po nekaj letih so tako slovenski trgovci iz avtomobilskih flot tujih podjetij potegnili kar lepo število rabljenih Mondeov s približno sto tisoč prevoženimi kilometri. Ker gre za avtomobil, ki je prejel lepo število bolj ali manj pomembnih nagrad, tako z vidika zadovoljstva kupcev kot z vidika uporabnosti, ga imamo radi tudi Slovenci.
Bencinskih Mondeov skoraj ni
In kako kaže tistim, ki jim je rabljen Mondeo všeč? Precej dobro. Pri nas je v povprečju na voljo okrog 100 Mondeov, pri čemer prevladujejo modeli z dizelskim motorjem. Bencinarjev tako rekoč ni, čeprav so motorji Econetic zelo dobri in tudi bencinsko skromni. Vsekakor pa je za tiste, ki iščejo sprejemljiv kompromis med porabo in zmogljivostmi, najbolj primeren prav dvolitrski dizel.
Motnje delovanja motorja reši že reprogramiranje računalnika
Glede na seznam pogostih okvar bi lahko rekli, da gre za najboljšega Mondea, saj ta ni dolg, predvsem pa na njem ni postavk, ki bi vas spravile v jok. Največ težav mu je prinesel elektro-hidravlični volanski mehanizem. Ta sicer zelo izostri občutek na volanu in zmanjšuje porabo goriva, a popravilo v primeru okvare ni zanemarljiv strošek. Dizelski motorji se občasno soočajo z manjšimi motnjami v delovanju in povišano porabo goriva, a napako odpravi že reprogramiranje računalnika.
Dizelski motorji s 120 kilovati so nagnjeni k okvaram senzorja pretoka zraka, napaka pa se odraža v neodzivnosti motorja. Dvomasni vztrajniki so tegoba skoraj vsakega sodobnega dizla, pri avtomatskih menjalnikih pa zaradi okvar na stikalu zavornega pedala prihaja do težav pri pospeševanju. Pri Fordu so si očitno pustili nekaj rezerve, zato so notranjost, ki bi bila bolj odporna proti staranju in obrabi, prepustili novejšim modelom. Pojavljajo se tudi puščanja okrog strešnega okna, vozila, izdelana pred prenovo, pa so imela na določenih delih tudi težave s pojavom rje.
Odporen na tatove
Kar zadeva elektroniko, načelno ni težav. Zagode jo le tisti njen del, ki ga skorajda ne potrebujete. Torej sistem Keyless, senzorji tlaka v pnevmatikah, tempomat in povezovanje z modrozobim vmesnikom. Ne rečem, da to niso prijetne zadeve, a vseeno sodijo na seznam malenkosti.
Ob dejstvu, da je Mondeo prav prijeten za vožnjo, ob vsem zgoraj omenjenem ni težko zaključiti, da gre za sijajen avtomobil, ki je zaradi precejšnjega padca vrednosti prava vaba za kupce. V plus mu štejem tudi to, da statistika okvar v primerjavi s tekmeci ne kaže nikakršnih odklonov. Obstaja pa tudi rubrika v statistiki, kjer je Mondeo med najboljšimi: po podatkih slovenske policije so jih od leta 2000 do danes ukradli samo 24. Tudi brez kaska ga torej lahko mirno parkirate tam, kjer si Passata, Audija ali BMW-ja ne bi upali.
Matjaž Tomažič
foto: Aleš Pavletič
